Draga!Mraz je v Pragi, imamo namreč 15˚ pod ničlo, vendar ni me še tako zeblo, kakor danes, ko sem bral tvoje pismo. Torej res želite, da se popolnoma odtujim! Kakor hočete – pripravljen sem tudi na to!Ali res nimam doma nikakega zaupanja več – ali naj prihajam pri vsaki reči z dokazi na dan, kakor tujm nepoznan človek, ki mi ni ničesar vrjeti?! Nerad sicer pošiljam legitimacijo, ker je pravzaprav ne smem tudi, a vidim, da nimam doma – med svojimi – nikakega zaupanja in edino če vam pošljem legitimacijo mi bodete mogoče verjeli. Čudno bi se mi zdelo, če bi mi celo oče in mati ne zaupala v taki stvari, ki se mene tiče – v zadevi moje bodočnosti. –Prosim, pošlji mi takoj legitimacijo nazaj, saj vidiš, kaj je napisano na zadni strani.Rotim te pa, da ne poveš nikomur, da sem ti poslal legitimacijo, ker nekateri bi se zgražali da imam take domače, da sem prisiljen s takimi dokazi na dan priti, drugim pa zopet privoščim, da brusijo jezike, in veselim se, da jim bom lahko čez čas v zobe pljuval! –V slučaju pa, da nisi celo z legitimacijo zadovoljna, piši mi in pošljem ti druge dokumente! Če pa hočeš še več, potem mi ni treba poslati drugi mesec več denarja – pošiljati mi tudi ni treba legitimacije in od doma se poslovim v tem pismu. Povpraševati ni treba po meni! Dobroje, da se mi treba uklanjati gospodu stričku – imam še za dve leti veljaven pas! – –Žal mi ne bode – naredite kar hočete! –Upam, da vam v teku let poplačam, kar ste izdali za me – očetu in materi ne morem poplačati – pač pa lahko poplačam hiši, ko taki! –Vprašaš me, kako se imam, in praviš, da sklepaš, da se imam dobro, ker ti nič ne pišem. Prav imaš, imam se kakor tiček v raju, kar si poželim, to imam! Denar sejem po ulicah, le to me jezi, da je tako mraz – vsak dan me zebe ko sedim v nezakurjeni sobi in precej kašlja in prehlajenja sem si že nakopal, no, če se pa človeku drugače izvrstno godi, prestane se tudi mraz! –Oprosti mi, ko ti pišem kar naenkrat z drugo tinto – doma me je zeblo in šel sem k prijatelju in tu ti pri kurjeni peči nadaljujem.Veseli me, da mi pišeš toliko novice, i jaz bi ti ji rad pisal, a kaj hočem, ali naj ti popišem božične praznike? Dolgočasil bi te, ko bi ti to pisal – mislil sem, da se bom še precej dobro imel, a motil sem se; na vse zadnje sem pa še prehlajen, tako da se mi nič ne ljubi.Če se ti zdi vredno, piši mi še kaj medenih in sladkih besedic, saj tebi letijo novice vkup, da jih lahko z rokami grabiš, opomnim te samo na to, da zveš tudi laži, katere lahko z rokami primes. Naj bot emu že kakor hoče, faktum je, da mi ti lahko več novic pišeš kakor jaz tebi. Vzemi za dobro, kar ti pišem, in naredi kart e prosim – saj drugega menda vsa stvar nič ne briga, kakor domače, torej čemu bi se dokazovalo drugim, kar ni treba. Upam, da vstrežeš moji želji,Pozdrav vsem domačimin tebipošiljaJosipPraga, 31.12 03
Faksimile tega pisma še ni na voljo.