Predraga Julija!Prejela sem v ponedeljek Tvoje pismo in odložila odgovor do danes – to pa zato, ker ne vem, če kdo med tednom gre na pošto; tudi se mi zdi, da imaš najbolj čas v nedeljo pisma čitati in odgovor nanje pisati. Ali ni res?!Prisrčna hvala za zadnje precej z novicami napolnjeno pismice. Res hvaležna sem Ti, da se potrudiš in mi tako obširno iz domačega kraja poročaš novice, saj veš, da me vedno vse, kar se doma godi, zanima.Pišeš med drugim tudi, da se Vama z materjo čudno zdi, da nočem domov priti. To že ni res, da nočem domov priti, ker ako bi Ti vedela in mati, kako hrepenim jaz vedno po deželi, po gojzdu in po kmečkem življenju, gotovo bi Vidve ne govorile tako o meni. Jaz bi najraje vsaki (dan) teden prišla v Laze, ali kaj poreko ljudje, ako bom vedno doma. Manjka mi, hvala Bogu, zdaj še nič, saj bi bilo tudi še prezgodaj – vendar mesto, mesto je zamé pustota! Najraje sanjarim, kako bi bilo lepo, da sem na deželi in imam eno krav\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\'co pa enega prešička, in mislim, da je lepše kot vsako mestno godbo poslušati in se po mestu sprehajati. Jaz se čudim, kako se mora nekaterim tako v mestu dopasti.Meni se nikdar ni in se mi ne bo!Domov skoraj gotovo pred Božičem nič ne pridem, za Božiče pa ne ostanem tu, ker ni polnočne maše in nič. Takrat sta dva praznika, bo tudi Ivan lahko dlje časa doma, in če ne bo snega, se napravi koji sprehod. Tudi Ti moram povedati, da se nisem zbala Tvojih besed, ampak nočem, da bi ljudje brezpotrebno govorili. Ravno sedaj sem poobedovala! Znabiti Te bo zanimalo, kaj sem dobrega skuhala danes, ko je petek; veš kaj, bele žgančke in kislo zelje. Tako se nam je vsim to prileglo, posebno, ker sem danes prvičskuhala.Kaj pa fotografije si že prejela od Rovšeka? Meni je pisal, da bi mi zelo rad napravil eno veliko fotografijo, ako bi jo hotela sprejeti, za kar sem mu pisala, naj jo le napravi. Kaj Ti kaj delaš zvečer? Ali si kaj dolgo pokonci zvečer? Kako bi bilo prijetno, da si tukaj, ali pa jaz doma, kako z veseljem se dela, ako dve razumeta enako hitro delati.Jaz in Ivan sva sedaj končala »Lampenschirm«, da bi ga le Ti videla, kako je lep, Ivan ga vsaki dan gre gledati – saj je pa tudi res lep. Podnevi pa pletem nogavice za Ivana, moram sama, ker F. zelo skrbno in počasi plete, posebno črni bombaž. S kačkanjem je skoraj bolja. Zatorej Ti še enkrat danes rečem, ako hočeš, da Ti še kaj naredim, kupim, hekelgarn, nij pa potrebno nobene zahvale, ker jaz Ti sedaj le vračujem! Si me razumela? Kakšno vreme je pri nas? Že dva dni je, da je burja ponehala in sedaj ni več tako hud mraz. Odkar je burja ponehala, pa neprestano močno deži vsaki dan. Tema je tako, da se celi dan nič ne vidi. Ako tudi pri Vas tako deži, gotovo je voda narasla.Ravno sedaj je prinesel pismonoša en paket, ko ga razvijem, vidim, da si mi jopici poslala in koca, zraven ta drugega priložila si mi tudi mehkih hrušk, od katerih sem prêcej 5 snela, četudi sem ravno poobedovala, drugih 10 sem shranila. Lepo se Tebi kakor tudi mater zahvalim, da ste se me malo spomnile.Koca si jako z okusnimi barvami zbrala, posebno se Ivanu dopadeta. Hrani račun, še bolje je pa, ako mi sem pošlješ račun in Ti koj denar pošljem za dva koca, klobuk in poštnino. Ker sem Ti dala samo 10 gl, si me mogla založiti, in ker vem, da denar vedno prebito rabite, torej Te prosim, da mi prihodnjič račun priložiš!Ako bi pa ne hotela, pa dobro shrani Ti račun, pa povrnem, ko pridem domov!Kaj pa mati in oče, sta zdrava? Ali še oče županijo, upam, da ne! Kako se Pepiima v Ljubljani? Viktor nama je že pred enim tednom pisal z Dunaja. Piše, da je snežilo, ko se je vozil na Dunaj, sedaj pa na Dunaju deži. Kaj pa Lovrencov Janez, je doma ali je šel kmete »fiksirat«?Kdaj greš sedaj v Ljubljano? Ali si kupila škatlo h klobuku? Piši prihodnjič.Kaj naj ti še pišem, to, da sem vedno zdrava, istotako tudi Ivan. Naj za danes končam s prisrčnimi pozdravi in poljubi na Vas vse, posebno Tebe poljubljaIvanka[datirano 15. 10. 1897 po priloženem Ivanovem pismu Juliji]
Faksimile tega pisma še ni na voljo.