Predraga!Znabiti boš čakala obleke, kakor sem Ti zadnjič pisala – vedi, da sem deklo zopet poslala k šivilji, a zopet je za dva dni »termin« podaljšala – šivilja je šivilja – na deželi ali v mestu. Da si potolažena, vedi, da moja obleka še vedno v omari leži. Kakor hitro bo narejena, jo dobiš! Namreč, obleko.Ako še nisi šla v Ljubljano, tedaj ti naznanjam, da je ravno danes Viktor pisal, da bo treba Srečkota cele Božične počitnice dobro učiti, ker je slab v šoli; ne trudi se tedaj zaradi Srečkota za zdaj. Torej veš, da radi Srečkota ni treba k Boršnici hoditi!!Od Jankota sem tudi danes precej dolgo pismo prejela in eno veliko fotografijo, dolžna sem mu kar na tri njegova pisma odgovor; že kdaj sem rekla, da mu pišem, ali še zdaj sama dobra volja. Vreme je pri nas kot takrat, ko je bila mati tu – dobro, da le dežja in velike burje ni.Kaj novega doma? Povem naj Ti še to, da so zdravi vsi, kar upam tudi od vsih Vas. Janko piše, da imajo nad pol metra v Velikovcu. Čudno se mi zdi, ko pri nas ga ni.Ali pri vas ga še imate, viditi je zelo oblačno proti Lazam, gotovo deži ali sneži.Ker posebnosti druge nimam, naj končam s prisrčnimi pozdravi od naju na vse, posebno Te gorko poljubljaTvoja Ivanka.Reka, 14. 12. 1897
Faksimile tega pisma še ni na voljo.