ELEKTRONSKA ZBIRKA PISMA

Predraga Julija!



Prejela sem Tvoje pismo, veseli me, da si srečno domov prišla, še bolj me pa veseli, da si doma vse zdrave dobila. Zelo bi mi bilo žal, da bi mater še trgalo, posebno, ker bi bila lahko zdravil iz Reke za materino trganje prinesla, da so pa zdravi, je še boljše! Kako materi jopica stoji? Ali jim je prav, so zadovoljni?



Veseli me, da hvalijo v samostanu Micico; mislim, da ona je tudi popolnoma zadovoljna. Kaj pa gosli, je dobila za Božič?



Moram ti povedati, da še zdaj ni prišel Tvoj časopis – vem, da ga že težko pričakuješ.Bodi prepričana, da Ti ga koj pošljem, ko pride. Pišeš mi, koliko novoletnih voščil – ali daril ste prejeli – skoraj sem radovedna, kaj bo tako lepega za očeta.



Naj Ti povem novice, katere vem. Od Francke sem zvedila, da je borovniškega župnikamrtvoud zadel na jezik, da ne more govoriti. To ji je namreč brat pisal.Tudi mi je povedala, da so mati še živi v Ameriki, da je prišel zdaj eden iz Amerike, kateri je z materjo njeno skupaj bil. Druga novica, katero znabiti že veš, je, da je mati Vašega župnika umrla; sedem sinov je, fajmošter je drugi, ostali so vsi mlajši – Tretja novica je, da je bilo 500 kosov obleke razdeljeno med otroke, obdarovala jih je svetla kneginja in sama razdelila.



Povem naj Ti tudi to, da od novega leta ni več prostega Reisegepäck (potna prtljaga), torej zdaj se mora človek obložiti kolikor mogoče sam, ker je treba od vsake kile plačati. Jaz mislim, da je skoraj bolj poceni po pošti pošiljati, kot Reisegepäck imeti. Veliko je vožnja cenejša od novega leta sem, to pa le za tistega, ki nima prtljage. Najbolj natanko boš izvedila od Harricha, kako je zdaj in lahko potem še meni kaj pojasniš!



Kakor sem govorila radi slik s Teboj, mi le kupi dve za Arbeitszimmer, pa ni potreba svetnikov, ampak kaj drugega takega – namreč, če dobiš.Odpošlje naj se pa kar naravnost sem, tako naroči, kjer kupiš.



Včeraj mi je tudi Rovšek dolgo pismo pisal, zelo se ima dobro, kakor iz pisma njegovega razvidim.



Vreme pri nas je prav dolgočasno, ne vem, ali bo pričelo dežiti ali kaj? Kakšno vreme pa je pri Vas? Gotovo ravno tako kislo kot pri nas.



Včeraj so prišli zopet 4 veliki parobrodi, napolnjeni z vinom, na Reko.



Ivana zelo veseli, da so Tvoja usta popolnoma zdrava, zato pa on še vedno trpi nad njegovim »turom«.Nocojšno noč ni prav nič spal od bolečin, ni samo eden, ampak več, in to ga tako boli, ker se zbira.Hotel je že prerezati, pa mu nisem pustila, bolje je, da se zbere vse skupaj, čeprav boli.



Kaj pa Ti, kaj delaš, in mati? Upam, da se imate dobro, ko ste vsi zdravi – vsaj tako jaz želim. Včeraj je bil praznik – a k maši vendar nisem šla, kakor veš, me Ivan ne pusti samo, da bi pa on šel z mano, ni imel dopoldan nič časa, popoldan je šel pa kar v postelj.Nisem vedela, kaj početi popoldan, tako sem malo molila in mnogo citrala, zvečer do 8. ure vedno – no, pa me je tudi Ivan pohvalil –.



Ali Ti si kaj pridno citrala? Ali »mandolat« se je mater dopadla? Sama ne vem, kaj naj bi Ti še pisala in povedala. Ko bom pismo zapečatila, se bom pa še za eno pismo napisat spomnila.



»Frajle« na oknu in mati med njimi kot vsak dan tudi danes.



Vabila Vas ne bom nobenega sem v Reko, ker kolikokratov sem že to storila, ne vem števila, lahko Vam je že vsim moje vabilo nadležno. Kako me pa veseli, če kdo pride od mojih, lahko vsak sam razvidi iz mojega obnašanja.Res, da je skromna postrežba, ali vsak naj veruje, da kar je v moji moči! Naj pridejo mati, Ti, ali kdo drugi, vsak dobrodošel! Pridi, kadar Ti je ljubo! Končno srčne pozdrave za vse, posebno Tebe poljublja



Tvoja Ivanka



Reka, 7.1. 1898