PredragaVčeraj prejela Tvoje dolgo pismo, hvala prisrčna! Veselilo me je prejeti tako dolgo pismo od Tebe, to tembolj, ko vem, koliko opravila imaš vedno. Tudi jaz sem Ti mislila takoj odpisati, a nisem imela najmanje časa.Vedi, da je obolela Milena na ošpicah. V nedeljo popoldan bila zelo slaba, potem vedno vpila celo noč in dan, sinoči zvečer so se pa ošpice pokazale po celem životu, vendar najhuje na obrazu in rokah. Današnjo noč celo noč nič spala, istotako zdaj podnevi nič ne spi, vedno jo morava zibati ali pa nositi. Ivan ni nocojšno noč nič spal, zato je šel zdaj malo spati; Mileno sem pa previla in zdaj je tudi malo ona potihnila – za koliko časa, za dolgo ne, ker se mi že budi, no, pa saj se samo z eno roko piše, z drugo lahko zibljem.Poprašaj mater, če je kaj nevarnega; jaz sem zelo v skrbeh in žal mi je, da sem bila zadnjič Jankotu odpisala, da bo krst ob Binkoštih. Ako imajo veliki otroci ošpice, vem, da ni nevarnega, a pri tako majhnih, kot je Milena, se mi zdi, da je nevarno. Gotovo se bodo mati spomnili, ako je imel kateri otrok od nas tako zgodaj ošpice.Kar gre od nje, je redko in ima zelo močan duh – kot od velicega. Predno so ošpice na dan prišle, je imela hude krče, a zdaj so bolj ponehali. Pije vedno rada, posebno »culco« ima rada. Culco ji delam, odkar si Ti iz Reke, ker se mi zdi bolj zdravo, kot prazno gobo vlečti.Ker ne morem bolj natanko opisati – nazadnje upam, bodo mati tudi iz tega sklepali, če je nevarnost – odpiši mi takoj! – Če bi bilo kaj nujnega, bom telegrafirala! – Da imam veliko skrb, si lahko misliš – posebno ponoči.Da je samo eno uro do Laz, bi že kdaj prišla kaj vprašati – a tako! Vem, da se Ti čudno zdi, da mater vprašam vse to – vedi, da mati so izkušeni – so sami z otroci imeli opraviti pri različnih boleznih – torej jim bolj zaupam kot najučenejšim zdravniku. Čez je dala jed tudi takrat, ko si Ti bila tu, a tisto ni bilo nič nenavadnega, ker nibilo »skisano« mleko; zdaj da bolj malo čez, a tisto je kislo, to pa samo zdaj od predvčerajšnjem. Vsaki dan posebej dneve do Binkošti štejem! – Da nisem bila še nič iz stanovanja – mi ni treba praviti. Vročina velika zunaj, a stanovanje še vedno mrzlo. Mileni vedno grejem vodo. Danes jo tudi nisem nič kopala, ker se bojim, da se prehladi in bolezen poslabša.Kakor vidiš, drugega mi ni na mislih kot bolezen Milene; in vedno bi imela še kaj povedati ali vprašati, pa naj bo, preiti hočem kam drugam.Škof Ljubljanski se je odpeljal, mislim da veš, vendar ne vem, če veš, da so ga po vsih kolodvorih duhovni z mladino pričakali, kjer so dobili zadnji blagoslov od škofa, kakor na drugih postajah tako tudi na Rakeku in sam knez W. ga je prišel prišel k vlaku pozdraviti.Po pozdravu je knez W. pokleknil pred vlakom in prosil za blagoslov škofa. Lep izgled je dal vsem k. W.Moram Ti tudi povedati, da si si zadnje moje pismo napačno razlagala. Jaz nisem bila jezna na Te, ker mi nejsi kaj odposlala iz Lj., jezna sem bila, ker mi nejsi račun poslala – ker si mater za denar nadlegovala. Si me razumela! Pa to je že minulo – ni res!Kako dekla?! Vsaki dan posebej se Ivan jezi čez njo – vendar ga potolažim za kratko! Pozdrav od nas vsih Tebi in ostalim. Veseli se v naravi in spominjaj seIvanke[brez datacije, po pripisu »praznik, popoldan ob 2h« ugotovljeno, da gre za Gospodov vnebohod, 19. 5. 1898]
Faksimile tega pisma še ni na voljo.