Predraga!Včeraj prejela Tvoje pismo drugo, v katerim mi pišeš radi vina. Danes je šel Ivan ga naročit, vina, odpošlje ga v ponedeljek, ker nima danes tako majhne posode. Na račun mu je dal 20 gl,kar bo več, mu bo doplačal, ko bo vino v sod napolnil, ker danes ravno ni vedel, ga bo ravno 100 l ali koji liter več. Povem naj Ti, da si pri meni pustila pas od bluze, tudi se je dobil ravno danes »žok« od Tvojega senčnika, katerega si imela iz papirja napravljenega.Vprašaš, ako se je Ivan odpočil od vožnje. Moram ti povedati, da je vse zopet pri starem. Kako Milena, tudi ona pridna. Včeraj sem kupila blaga, da ji napravim »kapico«, ako bo jutri lepo, gremo vsi štirje na Trsat. Vročina pri nas velika, upam, da tudi pri Vas, saj to je dobro zdaj v košnji. Mislila sem pismo za Te do jutri odložiti, ker imam polne roke dela, ali ker znabiti bi potem predolgo pismo na pošti ležalo, sem se vseeno pripravila k pisanju. Buteljo, katero je Ivan prinesel, sem hotela hraniti za mater, ali Ivan mi ni pustil – rekel je, da samo steklenica je »butelja«, a notri je »brlozga«.Kljub mojim nadlegovanju, naj jo pusti, jo je odprl – in danes ni mi žal – vino je narejeno; poslal ga bi bil na kmetijsko družbo, ali iz Reke ga ne more. Dva dni sem imela, a zgubilo je popolnoma barvo. Lahko je Runco tako bogat!Kako »Slovenec«? Kakor vsem Slovencom na Reki, dolgčas mu je. Prvo sem mu bila oplela »kurnik«, a prec je ušel iz njega, pripravila sem mu vse lepo v gajbici, a tudi tukaj ni zanj – premajhen prostor in danes zopet opletam na novo kurnik in upam, da mu dobro napravim.V predzadnjem pismu mi pišeš o Micici. Praviš, da jo misliš prej domov vzeti. Ako ni rada pri šolskem sklepu, jo lahko par dni prej domov vzameš, več dni pa ni potreba, ker se mi zdi, da je bolje za njo v samostanu kot doma, ker bo precej v delo naprežena. Kakor sem Ti že pravila, imam še zmeraj to misel jo v Trnovem obiskati. Vedi, da še zdaj mi ni šivilja obleke napravila in ne vem, kdaj mi bo – ne bluzo ne obleko! To so prave šivilje, tako drago plačat, potem pa še vedno prosit.Povem naj Ti še od Ivanovih čevljev, da so že vse odjenjali, ko jih ni še nič nosil, kar je hodil zdaj po Poliin prej parkrat po mestu, v mokrati jih ni še imel, a zdaj tudi niso, ker je vse podplat odločen od čevlja. Ne vem, kaj je temu krivo, saj Tvoji se dobro nosijo.Kakor vidiš, sem Ti vse povedala, celo od čevljev, zato naj končam s prisrčnimi pozdravi na vse, posebno Tebe poljublja TvojaIvanka, Ivan in MilenaReka, 2. 7. 1898
Faksimile tega pisma še ni na voljo.