Predraga Julija!Prejela sem Tvoje pismo, prisrčno hvala zanj! Da nama z Ivanom ni bila mala novica o poroki profesorja slišati, si lahko misliš! – Gotovo so mati veseli, da niso nič v Borovnico šli, ali ne? Pri nas nič posebnega, Ivan in jaz hvala Bogu zdrava, Milena sitna po navadi stari. Francka vedno pridna, da bi le taka ostala; danes imele »žehto«, ponesla se je posebno dobro, vstala je ob 3. uri – na take nij še podelala ! Vsaj se je po dveh dneh dovolj naspala. Jaz sem pa ob 4 ½, Ivan ob 6. Ni res, kako smo pridni.Kupila sem danes 100 kg krompirja po 2,70, ker bilo je zelo sitno, ko ni bilo ga pri hiši; kupila bi ga več, ali bil je ves, kar ga je še bilo, dražji, zato sem odložila za drugič.Vreme pri nas vroče, poletno, gotovo tudi pri Vas lepo sonce sije. Dela mi pri Mileni ne manjka – pač pa spanja!!Mislim, da veš, da je Ivan očeta prosil za drva; ker vem, da pri obilnem delu niso še nič drv na Rakek vozili, Te prosim, da očetu poveš, da ni potrebe jih odpeljati, dokler ne pišem – poizvedel bo Ivan namreč med tem časom bolj natančno, ako velja, in če nas ne bi preveč vožnja stala. Ako so jih pa znabiti že odpeljali, Te prosim, da nič ne omeniš! Kar se tiče oglja, ravno tako, ako so ga kupili že, naj ga pa po »frahtu« odpošljejo, ako niso drv odpeljali.Že v zadnjem pismu sem Ti pisala, da se veselim »zibelke«, da mi ne bo potreba vedno Milene na rokah imeti – pa moje veselje se je kmalu zgubilo – kakor hitro je F. zibelko domov prinesla. Vprašala boš zakaj – zato Ti koj povem. Vedi, da to je en neroden koš, zraven pa taki tečaji, da jih je Ivan prvi dan odrezal in sam nekaj »pocimpral«! Kako, Ti ni treba praviti, ker veš, kako orodje imamo. Koš bi še bil, da bi bili taki tečaji, kot so jih mati naredili k njih zibeli, ali kakršni so Ti – da bi jih le videla!Jaz jo raje nosim, kot zibljem, čeravno ona bi se vedno najraje zibala. Pomisli, 2 gl stane, a F. pravi, da je v Lj. 66 kr tak koš.Prosila bi Tebe, da mi odrežeš ravno take, kot so mati jih naredili – ako niste še zaboja odposlali. Kako pogrešam dobre zibelke v Lazah. Človeku je odmerjeno trpeti, ako je vse dobro, mu pa zibelka nagaja, da le trpi! – Ali se boš smejala, a jaz se vedno jezim nad to šajtergo, ker to ni zibka – vedi, da moram vedno spodložiti, da se mi otrok ne zvrne in kadar zibljemo, moramo z obema rokama, drugače bi preveč plesalo in nazadnje bi še otrok iz zibeli splesal.Posebnosti druge ne vem!Majaronček lepo raste, tako tudi ostale rožice! Zunaj nisem še nič bila in ne vem, kdaj bom, ker mi Milena ne pusti.Sprejmite pozdrave vsi, posebno poljublja TebeTvoja IvankaReka, 6. 10. 1898
Faksimile tega pisma še ni na voljo.