Predraga Julija !Danes sem prejela Tvoje pismo in Ti že odgovarjam; pri pisanju sem, Micici pišem in ob tej priliki tudi Tebi.Priloženo od Rovšeka sem dobila, na to mu nimaš kaj odgovoriti, ker je presuhoparno!Prav lepe obleke si izbrala za Té kot za mater, kje pustiš delati? Ali si drago plačala blago?Mnogo novic mi vedno poročaš, tudi jaz bi Ti, ali veruj mi, da nič ne vem! Sprehajati se grem malo, ker najljubši mi je dom. Zvečer malo citram, berem francosko, potem pa delam, kar si bodi, zdaj pletem še vedno nogavice – a Ivan mi kaj nemškega naprej bere, kar me zanima. Najraje imam, da mi bere gledališke predstave; lepo sem v gledališču in zraven še delam, pa nič ne plačam.Na trg ne grem nič, ker se mi ne ljubi, prinese mi vse dekla, kar rabim, ne veseli me kupovati, kakor veš. Vreme imamo precej lepo na Reki, le včasih se oglasi »burin«.Veseli me, da se očetu zdravje boljša, vsaj ne bodo tako sitni; dobro bi le bilo, da nehajo županiti.Zdrava sem, istotako tudi Ivan, kar upam tudi od Tebe. Ker, kakor vidiš, ne vem nič novega, zato končam s prisrčnim pozdravom in poljubom od TvojihIvanke in Ivana[brez datacije, datum na kuverti 25. 10. 1898]NB: Ako odpraviš mater za čez praznike v Reko, mi pravočasno naznani!
Faksimile tega pisma še ni na voljo.