Predraga Julija!Upam, da si prejela W. M. in z Reke oglednico od Micice. Par dni pred praznikom sem pisala prednici, ako puste Micico čez praznike v Reko, dobila takoj odgovor, da pride, in res je danes že tretji dan v Reki. Jutri popoldan odide v šolo. Izgleda izvrstno, sklepa se tedaj lahko, da se ji slabo ne godi.Včeraj jutro praznik, bile pri maši na Trsatu. Vreme pri nas nestanovitno, zdaj lepo, zdaj dež.Kako mala Milenka? Bila zelo čvrsta, tako da se je že posedla, ako smo jo za roko prijeli. Dobila pa ravno pred ta dan, ko je Mici prišla, drisko, in ta jo je že dobro potlačila. Ivan vedno prerokuje, da ne bo dolgo. Sama voda gre iz nje in tudi čez daje sir, medtem ko prej ni nobenkrat!Jaz sem zagotovo mislila, da pride kdo v Reko za praznike po Tvojim pisanju sodeč. Kdaj prideš kaj?Vino pišeš, da je zelo slabo. Ivan je šel takoj tja, on mu je rekel, vzrok je, ker je vino staro in ga je vožnja utrudila. Pri starem dalmatincu se to kaj rado zgodi. Teden pozneje, ko je vino Vam odposlal, dobil je že novega in temu bi gotovo ne škodilo, to je pa šele zdaj povedal, zato je tudi rekel, da pri drugi pošiljatvi bo odštel nekaj, ako je res slabo vino. Kaj naj Ti še pišem, dobilo bi se še kaj, če drugega ne o vremenu, da imam čas – saj veš, da vedno za delo Milena skrbi, posebno ako je bolehna. F. tudi vedno nos drži, če lepše z njo delam, večji nos ima, pa upajmo, da bo že boljše vse. Hude jeze je ta otrok, ne vem, ali ostane še ali bo šla, vprašati jo moram zdaj enkrat kmalu.Naj za danes končam s pozdravom in poljubomod Micice, Ivana, Milenke, posebno od Tvoje IvankeReka, 2. 11. 1898
Faksimile tega pisma še ni na voljo.