Predraga Julija!Včeraj ob 8 ½ zjutraj prejela mrtvaški list – naznanilo, da so stari oče umrli – torej prepozno, da bi kdo šel k pogrebu, ker ko sem jaz zvedela, da so mrtvi, bili so že pokopani. Ali Vi ste pravočasno zvedeli – ali je šel kdo k pogrebu?Teta Nana je – kakoršnja je bila!Kaj naj Ti pišem še?! Vreme vedno deževno; povedala bi Ti tudi, kako sušimo obleko pri takem vremenu, pa kaj, ko bi Ti le ne mogla umeti, ko sama ne skušaš – misliš si pa lahko, da je trpljenje. Danes ponoči je močno deževalo in grmelo – gotovo imate na Kranjskem sneg. Zdaj proti večeru je dež ponehal, ako ostane brez deža, grem jutri zjutraj na Trsat k maši, ker je prva adventna nedelja.Novic nejmam, ker nikamor ne grem, doma pa tudi nič ne izvem.Zvečer šivam, pletem ali citram, ako je Milena mirna, drugače gremo pa ob 7. uri že spat.Mileni vsaki dan naredim zdaj nekaj dni po eno srajčko, tako da jih ima zdaj že 7 vsega skupaj, pa jutri zjutraj ne bo imela kaj oblečti, tako da jo moram kar v mokro djat. Suši se nič. Vedno prosim burjo, res, da bo mraz, da se bomo tresli, ali bo imela že kaj suhega. V spalni sobi mi je hotelo vse splesniti, morala sem omaro ven djati. Ker vem, da Te dolgočasim, naj končam!Sprejmite vsi iskrene pozdrave in poljube, posebno pa Ti od TvojihIvanke, Ivana in MileneReka, 26. 11. 1898
Faksimile tega pisma še ni na voljo.