Predraga Julija!Zadnja najina pisma so se srečala na poti. Jaz napisala sem bila že v četrtek pismo za Te, a ga oddala šele v petek večer, ker sem si mislila: saj bo tako do nedelje na pošti ležalo, torej če ga v petek odpošljem, je dovolj zgodaj.Tvoje pismo sem prejela v soboto popoldan, odpisala bi ti bila takoj, kar mi praviš, vendar sem počakala do danes, ako bi znabiti zopet koje pismo od Tebe prejela, ker tega ni, zato Ti pišem jaz. V zadnjem pismu nas vabiš domov v materinem imenu. Zelo naju si razveselila s Tvojim vabilom, vendar letos ne pridemo domov, čeravno bi rada s Teboj šla k polnočni maši, to pa zato ne, ker je Milena že teden dni precej čemerna in sitna, mislim, da dobi kmalu zobke in da radi tega je tako čemerna. Podnevi je precej pridna, a ponoči ne spi nič.Vzela sem si zadnjič naprej v Lazih, da s sitim ali bolnim otrokom nikamor več.Mene jezi, ako mi vedno cvili, koliko bolj drugega; da bi ravno Milena kvarila praznike, nočem, jih raje jaz ne uživam, samo da jih drugim ne kalim. Odločila sem se pa že letos, ako Vam in nam Bog življenje da pričakati drugi Božič, ga skupno praznovati. Ne bom čakala ne na materino ne na Tvoje vabilo, saj si nismo tako tuji, da bi se mogli vabiti – ampak bom kar prišla – da veš – upam, da do tedaj mi tudi Milena neha sitna biti.Pri nas je mraz precej, zato Ti ne bom pravila, koliko prestanemo pred njim, lahko si pa sama misliš, da če Tebe pri peči zebe, nas tudi brez peči – ni res?Vem, da se ne boš spomnila gledati na koledar. Luna bo mrknila vidoma pri nas od 27. do 28. ponoči. Ako bodeš gledala.Žalilo me je brati, da Ti niso še zdaj oči popolnoma dobre, upam, da to moje pismo boš brala že s popolnoma zdravimi očmi. Čuvaj se tedaj, da se Ti zopet kaj ne ponovi na očeh.Novic nejmam, zato bom končala in ker ne vem, kdaj bom zopet imela kaj za pisati, zato že danes voščim vsem vesele praznike in srečno novo leto. Praznujte jih v zdravju in veselju in srečno pričnite novo leto. Bog daj, da doživite mnogo dobrega v prihodnjem letu, to Vam od srca želitaVaša Ivanka in Ivan z MilenoReka, 19. 12. 1898Še bolj me bo pa veselilo, ako bom zamogla Ti osebno to na Reki voščiti, Tebi ali komu drugemu!
Faksimile tega pisma še ni na voljo.