Predraga Julija!Prav razveselila sem se zadnje razglednice, posebno ker sem videla vse tri podpisane; iz tega sem sklepala, da so mati zdravi in da uživajo z Vami v veselji in dobrovoljnosti božične praznike, kar je za nas največje veselje.Upam tudi, da je Pepi že velik in da lepo napreduje v šoli in v vsem ter da si Ti na očeh popolnoma ozdravela.Take misli vzbudila mi je Vaša novoletna voščilka, katere sem se najbolj razveselila med vseh; vsi smo opazovali sliko na nji, ker je videti Planina kakor kako mesto, povzeta je najbržej kje od Mejaka naprej iznad ceste. Izmed drugih naj Ti omenim dolgega Mlakarčinega pisma; spomnila se je tudi Polonica na me s pismom; razen tega imeli smo nepričakovano vizito – Frane iz Knežaka pripeljal je enemu otroku zob izdreti, ker sta mu rastla dva, eden nad drugim; ker smo bili vsi zelo kratkih besedi, zato Ti ne vem drugega povedati, kot da pojde mogoče v Postojno ali v Ljublj. za učitelja, vendar to je samo »mogoče«, ker gotovega ni nič povedal in to jaz samo iz njegovih besedi sklepam, kar Ti moram omeniti; o Poldetu ali o čem drugem nismo govorili.Danes in včeraj imamo burjo, kar mene kljub mrazu veseli, ker ima vsaj Milena suhe plenice. Ti pa si misliti ne moreš, koliko imam opraviti s plenicami, kadar je dež ali veterno vreme, ker moram kuriti ognjišče, a kljub temu nimam nič suhega; treba jo je v suho djati vsak četrt ure, ponoči pa dostikrat vsake pol ure.Ker je mraz, zato Ivan že dolgo trpi na rokah, mraz pa sploh vsi trpimo, ker peči ni, četudi bi bile na Reki prav potrebne.Zebe me, da komaj pero držim, ker nimam nič veselega, naj končam!Sprejmi Ti in vsi naše pozdrave in poljube, očetu, materi, Toni, posebno Tebi,od Tvojih Ivanke, Ivana in MileneReka, 7. 1.1899To je prvo pismo z letnico1899!Prenaglo par ur sem oddala zadnje pismo, ker kmalu potem sem našla vzorec v W. M.Srčna hvala, ker mi je bilo zelo ustreženo!
Faksimile tega pisma še ni na voljo.