Predraga Julija!Prejela sem Tvoj ljubki listek in zelo rada bi Ti bila takoj odgovorila, a ni mi bilo mogoče. Danes pa, a tudi danes samo par besed!Ivan je odpotoval v sredo jutro, kako se imavi z malo Milenko, veš sama. Ure so nama tedni, a dnevi meseci! Pa kaj se hoče, trpivi, a saj večno ne bo. Da bi le jaz zdrava bila, pa vedno kaj pride. Včeraj in predvčerajšnjem me je močno glava bolela, a danes me še bolj, ker mi je Fr. povedala, da naj si v 14 dneh drugo deklo iščem, ker ona gre v Lj. nazaj.Nič bi mi ne bilo, da je Ivan doma, on bi mi bil tukoj eno poiskal, četudi ne koristno, vendar bi bila.Tuhtala je to že dalj časa, a ni mi mogla rečti, danes pa sta dva zvonila in se jima je šla odpovedati, a ju ni razumela, zato je rekla, da gre stran, ker ne more govoriti in gre nazaj v Lj.Zdaj hodim sama odpirati in tudi to pismo bom mogla sama nesti na pošto, ker ne maram, da bi vedela, da Ti pišem.Rekla je, da gre 4. maja stran. Ako ne bo že prej kaj posebnega, Te prosim, da takrat gotovo prideš, ko bom sama doma, da si tu koji »parkel« poiščem.Ubila mi je en kafé-glaš, a tu ga ne morem dobiti, zato Te prosim, da ga Ti v Ljublj., ako kaj v kratkem greš.Radi volne sem jo poslala kupiti, a je ni prinesla, rekla je, da jo ne dobi po 16 kr, ampak po 18 – kupila jo bom vseeno, ni res? Bodi duhoma poljubljena od Tvoje Te ljubečeIvankeReka, 21. 4. 1899NB: Ko bi bilo mogoče, pokličem Ivana nazaj – a predaleč je!
Faksimile tega pisma še ni na voljo.