Predraga Julija!Prejela sem Tvoje pismo včeraj in danes Ti na dva Tvoja pisma odgovarjam. Vzrok, da Ti nisem toliko časa odpisala, je, ker sem pričakovala mašine, katera je včeraj res prišla. Kako izgleda ravno taka, le par stvari je drugače in pa bolj slabotno se mi zdi vse. Najbolje boš videla sama, kadar prideš na Reko, kako in kaj. Šivati sem se pripravila in mi je šlo izpod rok, ko sem pa imela v kuhinji delo, sem šla od šivanja in se medtem v prst urezala, da sem potem mogla šivanje odložiti, upam, da se kmalu pozdravim in Ti prihodnjič pišem, kako pridno šivam.Zahvalila se bom materi, očetu, Toni, kadar pridem do njih, oziroma ako me kaj obiščejo. Kako Milena, po navadi, zunaj ni še nič bila.Fran. ostane še ta mesec, za naprej ne vem. Deklo, upam, bom že dobila, da bom le imela denar, ker zdaj dekle drugega ne znajo, kot za denar vprašat.Dela imam vedno mnogo, dnevi mi tečejo in kmalu bo tu Janko – imam pa še vse v neredu – pomisli. Novega Ti iz Reke ne vem nič pisati. Kako Marjetna Fr., je li pridna in zdrava? Kdaj prideš kaj na Reko? Gotovo prej ne, kot po Mici, saj vem, kako je.Zdaj pride kmalu Pepi domov, še en mesec in bo šolsko leto končano. Mileni moramo letos pustiti koze cepiti, tako, vidiš, vedno delo, delo.Ker posebnosti ne vem, končam in upam, da ti kmalu zopet kaj pišem, do tedaj pa bodi iskreno poljubljena od vsih tvojihIvanke, Ivana in MileneReka, 3. 6. 1899
Faksimile tega pisma še ni na voljo.