Preljuba Julija!Obljubila sem Ti, da Ti v kratkem pišem, a ni mi bilo mogoče do danes; tudi danes zelo težko, ker imam dva bolnika – hudo bolna Ivan in Milena. Ivan se je prehladil in je danes že tretji dan v postelji, a nič boljši kljub zdravilom, Milena pa zopet dva dni zelo slaba. Kaj Ti hočem bolj na široko mojih bolnikov bolezni opisovati in Te glušiti, zato končam o tem. Molčala bi bila popolnoma o bolezni in se trudila, da ju spravim iz nevarne bolezni na noge, a ker v kratkem Janko pride in bi od njega izvedila, zato Ti raje pišem. Zelo me Ivan skrbi! – Na Mileno sem že navajena, da je en dan zdrava, dva bolna, ali Ivan, ko ni bil še tako bolan. Kašlja močno in zelo se poti, da ga zelo to hujša.Radi čevljev – daj jih kojemu hlapcu, popravljati ni treba dajati, ker več »košta«.Mašina zelo dobro šiva, a sama časa nimam, da bi šivala. Pospravila nisem še nič, zdaj samo bolnikom strežem, a kljub mojemu trudu je slabo. Kadar bo zdravje mojih bolnikov boljše, Ti pišem – Bog ne daj, slabše.Pozdrav in poljub vsem, posebno Tebi od TvojeIvanke[brez datacije, nečitljiv datum]Revež Viktor, mar si bi kruha kupil, tudi nama je eno dopisnico pisal in vprašal po Mileni.
Faksimile tega pisma še ni na voljo.