Preljuba Julija!Nisem si mogla misliti, da Vas bo telegram, kateri je bil dovolj jasen, tako preplašil, saj je bilo vendar povedano, da ni bilo nič posebnega in da se takoj drugi dan vrne, ko izvrši svoje delo. Naznanjam Ti tedaj, da je Milena ravno taka, kot sem v zadnjem pismu pisala, da pa sem morala Ivana poklicati radi nujnega njegovega dela. Ker je že doma, ostane do četrtka in če konča vse delo, pride v četrtek zvečer, vendar naproti ni treba nobenemu hoditi, Te bo že poklical v sobici. Prav nepotrebno je bilo obleko – kovčeg s seboj na Reko nositi, saj ima tukaj obleke dovolj za preoblečti, usmili se mi tedaj, ko si se mučila z njim do kolodvora. Obleko kupi tako meni kot sebi, kadar greš v Lj., Te prosim. Ker vem, da imate danes zopet dež in tako mnogo dela, končam s prisrčnimi pozdravi in poljubi od nas vsih, posebno od TvojeIvankeReka, 10. 7. 1899
Faksimile tega pisma še ni na voljo.