Predraga Julija!Evo pisma iz Reke! Vem, da mater skrbi, kako smo potovali, zato Ti precej pišem. Ob 11h sva prišla v Reko, vlak je imel zamudo; komaj sem čakala, da pridem s kolodvora v stanovanje, to pa zato, ker me je pričelo skrbeti, kako bom dobila Katico. Vedi, da vse v redu in vesela se mi je zagnala okoli vrata, prvo je vprašala, zakaj ni nikdo prišel s Kranjskega. Oglja je malo porabila, samo polento si je »revše« kuhalo, drugo je vse pustila, čeravno sem ji vse izročila, da naj si kuha, kakor hoče.Ivan, Mici in jaz zdravi; Micica je srečna stopila iz voza v Trnovem, a midva v Reki. Vreme pri nas precej žalostno. Vožnjo sem za Mici že jaz plačala, da veš. Ker 15 gl, katere so ji oče dali, je nesla vse v samostan. Vozili smo se do St. Petra sami, a naprej bil je samo en gospod v vozu, vožnja tedaj zelo prijetna.Micici sem vse naročila, kako naj nunam pove in se zahvali, med drugim sem ji rekla, da naj Ti takoj piše.Pozdravi od strane Ivanove in moje očeta, mater in Toni, posebno pozdravlja TebeTvojaIvanka in IvanReka, 2. 11., vernih duš dan ob 1h pop., 1899
Faksimile tega pisma še ni na voljo.