Preljuba Julija!Prvo hvala za pismo, vendar prihodnjič privleci mizo do peči, da mi malo več napišeš kot zadnjič; vedi, da je tudi pri nas bila in je še grozna zima. Otroci so se kepali in drsali, kot si včasih Ti pripovedovala izza Tvojih šolskih let, kako je bilo lepo jih videti, ko je kar cela vrsta eden za drugim po ledu tekel, a nazadnje padel.Veruj mi, da me je smeh lomil kljub mrazu, ko sem skozi okno otroke videla, kako za istino so se s snegom in ledom igrali. Ptičice – vrabci – prileteli so na okno, dala sem jim kruha. Ako Ti je mogoče, priloži mi prihodnjič v pismo en košček od »barhenta«, kakor ima Jožko gate, in če mi moreš povedati, kako ceno ima, ker mislim jaz Ivanu takovega kupiti za par gat. Ali Ti je že roka in ječmen na očesu ozdravel? Jutri, ako ne bo preveč dež šel, grem na trg, ker moram iti, že dva dni sem samo Kate pošiljala. Druge posebnosti ne vem, kot če Ti še to povem, da sta si dva roke zvila, eden nogo zlomil in še veliko drugih nesreč se je zgodilo vsled zmrzlega snega. Ena gospa je bila pri Ivanu, ki je rekla, da take zime še ni bilo na Reki, kar ona pomni.Kmalu bo dve leti, kar smo skupno na novega leta poslušali uro biti – in leto bo, kar smo moji lj. Milenki na sv. večer prižgali svečice z nado, da ji letos jih zopet in da bo že sama tekala okrog njih. Kako je vse minljivo in čedalje bolj žalostno in otožno. Bog zna, bodeš letos z nami poslušala uro biti – to se zna zgoditi – to ne, da bi Milena se veselila z nami nad gorečimi svečicami. Jaslice (za 12 kr papir) sem naredila, pa se mi nič ne dopadejo, ker je grad, a Bog je bil v hlevu rojen, zato sem jih pa tudi že Kate obljubila. Mrzlo je mi pričelo postajat, zato, dokler sem še malo gorka, Te gorko poljubim TvojaIvanka[brez datacije, december 1900]NB: Od Ivana kot od mene izroči pozdrav vsem, posebno očetu, materi, Tončki, a gorko Tebe pozdravljata TvojaIvan in Ivanka
Faksimile tega pisma še ni na voljo.