Preljubi!

Naznanjam, da Mici je srečno prišla v Reko. Kaj naj pišem, ko je vedno po navadi vse pri nas; zdravje vedno enako, ako ne slabši. Vsako noč po trikrat peč kuriti in ga preoblečti – koliko gre vsega, kurjave itd., kaj pa dela! O moj Bog, usmili se nas!

Mici spi sama, jo ni strah, saj je tudi bolje, ker tako celo noč mirno spi. Vreme danes precej lepo, mislim da zunaj mora biti krasno. Jankotu sem ob kratkem naznanila, da je Ivan bolan. Molila sem vedno, a zdaj sem že toliko užeta, da ne morem več, nego lazim kot megla brez vetra. Sinoči, ko je usmiljenka prišla, sem stekla po Cognac in Malago. Kaj čem Ti opisovati drugo, saj veš malo, kako je. Pozdravi kmalu mater.

Poljubi očeta in mater in vse od Vaše žalostne

Ivanke

Reka, 20. 3. 1900