Preljuba Julija!Danes z Božjo pomočjo sem naložila zaboj in ga izročila železnici, kdaj pride na Rakek, to mi boš že Ti pozneje pisala. Naložila sem bolj ta potrebno perilo in modroce in med obleko sem djala »podobe in diplome«, bojim se, da se ne bi kaj potrlo, čeravno sem, kolikor sem jaz mogla, dobro naredila, saj veš, ko je človek sam, povsod vprašat nič ne smem, kot veš; delam kot črna živina, pa zakaj? Pišem Ti pri luči, Ivana smo spravile spati, a Mici je dobila gosli in si jih pripravlja in popravlja. Zabili so mi možje žeblje v kišto, a da sem znala, da mi jih bodo tako nerodno, bi bila še to sama naredila, a Ivan mi ni to pustil. Zelo sem radovedna, v kakem stanju boš prejela, piši mi, ako nimaš Ti časa, naj mi Ivanka natanko vse piše. Ivan zopet danes imel mrzlico 39,2, vendar je popoldan bil pokonci. Zdravnika ni bilo nič danes, zato ga tudi za račun nisem še vprašala. Skrbi in dela čez glavo! Dopoldan sem bila zunaj pri Padaoniju, vendar sem pozabila vprašat radi širjave voza, vprašaj Ti očeta, koliko je most širok na najožjem, Te prosim.Kako mati, ali so kaj bolji?Kako si se Ti vozila?Ključ Ti ne smem pozabiti poslati, drugače ne boš mogla odpreti.Zaboj, Te prosim, shrani kam, da bom potem mojo brklarijo notri zmetala, vračat ga ni potreba!Posebnosti druge ne vem in se tudi ne spomnim, zato naj končam, da grem k pokoju.Bodite mi poljubljeni od Vaše žalostneIvankeReka, 2. 5. 1900Bog daj lepo vreme in zdravje!
Faksimile tega pisma še ni na voljo.