ELEKTRONSKA ZBIRKA PISMA

Aleksandrija, 27/II 1924



Dragi Franc!



Prejela sem tvoje ljubko pisemce. Srčna ti hvala. Sem prav vedela da bodeš v skrbeh zame ker pismo mi niso pravočasno vrgli na poštu namesto da bi denili zjutraj so šele popoldan in parnik je odplul že ob 1 p. Pomagati nisem mogla več. Tiste dni pa ko si čakal moje pismo in ko je nisi pričakal in si bil v skrbeh sem imela jaz pa lepe sanje zakaj pravijo da sanje so ravno narobe. Nikoli v treh letih nisem sanjala da me ljubiš in tiste pa da smo bili v eni dvorani veliko nas zbranih pa Milko je bil blizu mene in potem ti in jaz sem vstala in pogledala koliko je ura takrat si vstal tudi ti in se mi tako ljubko ljubeznivo posmejal da še zdaj te imam vedno pred očmi. Drugi večer pa da sem bila doma in da smo imeli hišo kakor popred in da ste prišli ti in Milko in da smo se pogovarjali potem da sem šla gor v sobe pometat in da sem tako prepevala z močnim glasom in vidva spodaj sta mi pomagala z tenorjem in basom oh kako sem bila srečna potem sta vidva utihnila in sem si mislila da sta odšla hitela sem k oknu in z roko mahala adio Res lepe sanje kaj? Dal Bog da bi se kmalu uresničile, če mi Bog da to ljubo zdravje nimamo niti 100 dni več za se videt. To pa bo hitro minula kaj ali se kaj misliš kako bo ko se bova po tolikem času spet videla? Predstavljam si Binčeta kako se mora on zdeti srečen kaj ko je dosegel svoj cilj -, Pomiljujem te ker zgubljaš prijatelja za prijateljem skoro ostaneš sam vdovec. Upajmo da tudi tvojega življenja kakor vdovec bo kmalu konec? Kako pa naši doma zidajo. Že ali ne? Čudno če niso prejeli mojega pisma pisala sem še prej ko tebi. Bog ve ali bi me kaj radi vidli? Pred par dnevi sem sanjala da sem vidla Štefanjo in da sem ji rekla da jaz sem bila bolna in da bom prišla domov in ona da je rekla da mama me noče še eno leto videt domov da ne smem še priti in jaz sem ji odgovorila da zrak moram predrugačit in da če me nočejo da bom šla pa kam drugam da bom pa plačevala. Tako sem bila žalostna potem. Bog ve če je to res? Zahvaljujem se ti če si rekel mami če mi že poslala le naj hitro pošlje. Do sedaj sem že 4 krat napravila sopar iz raznovrstnih zelišč ker tu se ne vdobi sena. Pride mi delat dvakrat na teden sestr. Prednica. Nevem s čim sem si pridobila njeno naklonjenost. Zdi se mi druga mama kako ona skrbi zame nič ji ni za trud in težave in odslej ko delam te sopare sem vedno boljše prej poldrugi mesec nisem mogla ne sedeti ne nič in tudi prvi sopar sem napravila v postelji ampak zelo težko drugi na stolici prestala sem 15 minut potem pa koj nezavest predvčerajšnjem pa prestajala sem že 20 minut kakor je v resnici potreba in brez pasti v nezavest tudi sedaj sedim po enu uro na solncu ko pride v mojo sobico včeraj sem že poskušala stopiti na nogu upam da počasi počasi bo že bolje, poklicali so tudi enega druzega zdravnika in tudi ta je rekel da ni treba biti v strahu da bo vse posalo samo taka bolezen če prime na najlahkejši način je treba 7 tednov v postelji in včasih hoja 2–3 mesece lansko leto je imel en gospod ki je z našim v banki pa prijela ga je hujši kot mene on ni mogel niti rjuhe strpeti nad njim v treh mesecih je ozdravel. Upajmo da tudi mene popusti kmalu. Ampak edino Bog ve koliko sem pristala v teh dveh mesecih minulo je. To leto mi ni prineslo še nič dobrega če ne bo poznej kaj boljšega nevem. V hiši me imajo še vedno radi včeraj ko me je gospa vidla da sem stopla na nogo, me je poljubila od veselja bogu hvala da imam dobre ljudi da lažje prestajam. Danes ko ti to pišem je 27/II dopolnila sem 25 let oh kako smo že stari kaj? Prešla so leta cvetoče mladosti. Že navsezgodaj mi je poslala po botru sestra prednica voščilo in lepo kvadrico svete družine v dar. Oh kako sem jo vesela res nevem s čim naj ji povrnem za kar ona mi dobrega stori. Končno Krista je bila v nedeljo tukaj ravno dopoldne je vdobila tvoje pisemce zelo si se nam smilil pa upala sem da kakor je bilo tudi v resnici da si že ko si tisto pismo odposlal si pomoje vdobil. Vedi da jaz ti vedno odgovorim z istim parnikom ki pismo prejmem včasih si vzame pa kakšen drug parnik in gre na daljšo pot. Vedi jaz sem samo dva dni kasnej prejela tvoje pismo kakor Krista. Res lepo bi bilo ko bi še Krista prišla letos domov. Pa najbrž ne bo nič zdi se mi da smo si sestre še samo ko se pogovarjamo kako je nekdaj bilo zdi se nam da smo v resnici tam koliko ure nam poteče v takih pogovorih ona pride vsako nedeljo in četrtek mi delat družbo ravnotako Zora. Vsako nedeljo imam cel popoldan obiske in tudi v tednu jih ne manjka čast pater metudi večkrat obišče si mislim kaj bodo babe klepetale od mene da sem toliko časa bolna itd. Radovedna sem. Pa ni mi nič mar sam si ne vzame nobeden. Navidezno me tu vsak pomiluje in vsi se čudijo da imam tako dobre gospodarje itd. Veseli me da pridejo tudi Tončka in Lizi domov škoda ker ne pojdemo skupaj. Z menoj pride Valerja skupaj prišle skupaj odidemo. Potem v nedeljo imajo veselico tudi tukaj prvo brez mene. Zelo mi je žal ampak ne pomaga nič. Kaj pa Estera ali nas bo čakala pozdravi jo in zakaj nič ne piše? Končno mislim da sem ti dovolj opisala oprosti mojim neumnostim. Pozdravi naših domov s tvojim pismom odpošljem tudi eno karto ali voščilo našemu Pepilu za god upam da vdobi. Hana vas pozdravlja vseh skupaj tudi jaz bi vas a se ne upam. Torej še mnogo mnogo pozdravčkov

še več gorečih poljubov ti pošiljam

Felička.

Na veselo svidenje!!!!



Še nekaj ali čitaš kaj? Jaz sem ravno zdaj končala brat en lep roman obsegajoč 2000 strani (Ljubezen in maščevanje) res nekaj imenitnega ali jih si kedaj čital? Se spominjaš v začetku naše ljubezni kako si pripovedoval mi (roman Prokleta) kako je bilo takrat lepo kaj?!



Binčetu želim obilo sreče in vse naj bolje v novem stanu. Pozdrav tudi Milkotu Bertodu pa [nečitljivo] ali kaj pričakuje? Svidenja