Nadvse mi ljubljena Felička!!!Vedi da me je prav sram, ker ti že toliko časa nisem pisal. Pa vse eno ne imej strahu tudi če kakšen krat še dalj ti ne bom pisal pride prav človeku tako da se ne more pripravit za pisat. Pa ti odkrito povem da mirnega srca ne bi imel toliko časa dokler ti ne spišem par vrstic, saj vem da človek si lahko hitro kaj sumi ker tega pa ni potrebno. Obžalujem, da si bila zastonj tako vesela ko si mi pisala to zadnje pismo z upanjem da sedaj ko je zimski čas da nam se bo mogoče bolj pogosto pismeno razgovarjati ker že prvo pismo po tistem je tako pozno. Pa kaj mi hočeš prosim te oprosti mi: Saj v srcu te vedno bom nosil do svojega zadnjega dne. Obljube nigdar prelomil dokler bom vedel za te! Vedi tukaj je sedaj velik mraz burja mrzla močna da drevje poka v kuhinji ti ne moram pisati pisma ker sama veš v sobah pa je tako mrzlo da ko ti to pišem se prav tresem to ti pišem je torek po vaji smo imeli dolgo vajo ker se učimo že zopet novo mašo ura je že blizu deset lahko noč pošiljam ti poljubček vroč pa mi je res zelo mrez. Ko pisemce nadaljujem je sreda večer. Velik mraz je danes bil cel dan in se naprej nadaljuje. Draga! Ko sem sinoči legel k počitku ni bilo mi mogoče zaspati slatki trudni spanec mučile so me misli tvojega in mojega prejšnjega in sedanjega življenja. Ne moreš si misliti kako sem jaz trpel ker vse na svetu mi je prišlo v glavo slabo in dobro. Proklinjal sem Egipt da kdo zlodi se je zmislil da gre toliko ljudi v to za dosti od njih srečni a zame nesrečni kraj. Nadalje od velikega premišljevanja sem godrnjal sam med sabo da zakaj moram bit jaz tako nesrečenc. Potem premišljujem in premišljujem mi pride še v glavo da koliko fantov ki so imeli punce ljubili so se srečni so bili ko so bili doma skupaj a žali bog od tistih ne vdobimo ni ednega da so se poročili po vrnitvi. Kaj rečeš ali bodem tudi jaz tako nesrečen. Draga! Kar hočeš reči. A jaz ti povem da v tem času še malo mirnega srca sem imel. Ne radi tega da sem jaz kaj zagrešil ker radi tega, mam vedno mirno vest. Upam da si ti tudi vedno taka kot si odšla. Pa vedi da raje bi te videl doma popolnoma ubogo kakor da si tam. In še to ti rečem da lahko joče in miluje vsaki fant ko gre punca od njega posebno na ono pot po morju, ker še vsi prejšnji kažejo ter pričajo da se dva ki sta se še bolj ljubila prej doma potem nigdar več poročila. Ali bova tudi midva taka? Ko sem sinoči zaspal imel sem sladke čudne sanje o tebi. Vedno mi draga posluši. Da sem šel v noči po poti in da sem prišel v en zasnežen gozd naprej hodeč po tem gozdu da zagledam eno krasno vilo v tej stanovali so gospojski ljudje nemške narodnosti. Potem da grem dalje ne daleč od te vile da je stala druga ednaka prvi, grem notri ter da vdobim tebe sedečo ne eni mizici pogrnjeno z lepim rudečim prtom in Krista da je skakljala po sobi okoli tebe. Nato ko sem zagledal tebe da sem se vrgel nate ter da si prva ti mene poljubila potem jaz tebe zdelo se mi je vse živo resnično. Kaj vse to pomeni mogoče ima kakšen pomen? Včasih ko se kaj sanja pravijo da se tudi med tem časom kaj zgodi. Obleke da ste imele obe živo roza skoraj rudeče in da sem vas prosil da če smem priti vsaki večir da ste mi odklonili, češ da mi druge smo danes tukaj jutri tam. Čudne sanje kaj ne? In da ste bile veselega značaja vse na [nečitljivo] in smejale vedno, potem ko sem šel od vas da po še precej dolgi poti da sem prišel v Prvačino . Potem sem se prebudil ter sem si mislil še sreča da sem v postelji da mi ni treba hoditi po noči v Bilje . Ko sva se poljubila se mi je zdelo prav živo resnično kakor prej kedaj doma. A potem vse eno se me je objela ona bolezen kakor poprej predno ko sem zaspal in skoraj do jutra vedno mislil prestavljal da vtem času ko sem te jaz poljubil da ni morda kdo drugi te poljubil in t. d. Draga!! Oprosti saj kdor ljubi vedno sumi. Vedi da te ljubim vedno z ednako ljubeznijo kot te sem ljubil na kolodvoru ko si odšla ko sem se odtrgal od tebe tako težko kot da bi trgali človeku živemu kožo iz njega. A ne samo na kolodvoru lahko priznavaš da te sem ljubil vedno in kar je glavno zvesto. Tako sem tudi danes pa vedi da rotim in prosim vse kar na svetu sliši da si želim le eno da bi še kdaj bila skupaj jaz in ti da bi ednako eden kakor drugi nadaljevala nekdanjo ker se mi zdi že cela večnost od kar [nečitljivo] nežno ljubezen. Pa ne samo da bi jo. Nadaljevala temveč končno tudi dokončala. Mislim da bolj ti ne morem ljubezenskega razodeti kar v srcu to na jeziku se še vedno spominjam ko si mi pravila ti doma ko sem te že zmislil kaj za ti povedati potem pa nisem hotel. Nires? Potem pa oprosti če je kaj da ti ne bo vgajalo Naj ti bo poživljiva moja ljubezen do tebe. Ter se priporočam tudi jaz da še bolj ne oživiš ker si ne želim tega da bi mi kedaj ljubezen začela pešati. Franc Peric
Faksimile tega pisma še ni na voljo.