Bilje 22. I. 24.Predraga mi Felička!!Danes vdobil tvoje pisemce srčna ti hvala. ti ne veš kako me je iznenadilo ko sem čital da v kakšnem položaju da si. In že ko sem odprl pismo se mi je čudno zdelo da kaj mora biti ko sem ugledal pisavo da ni normalna bila tvoja roka. toraj ti si mi pisala na postelji ti si bolna? Oh felička kako se ti meni smiliš! tako sem otožen od kar sem vdobil tvoje pismo da nima no beden pojma o tem. In tako teško sem je čakal danes da nikoli ni hotela priti tista ura. Nocoj se mi je sanjalo poglej kako čudne sanje. Da sem bil kakor v Mirnu in domov grede da sem skril uro katero da sem imel pri sebi v cestni jarek v en grm v travo potem da sem bil v ribniku tam kamor si ti večkrat prala, kamor se gre v marogovnik, in da pride vaša Štefanja in sem jo vprašal kam da gre rekla mi je da je vzela eno uro da bo vedela kolko ur je da ponese Ludviku kosilo in sedaj da jo nese nazaj in da tista ura je bila ravno moja. Samo ona da jo je vzela v hodiščih vaših na tisti grivi kjer sva kakšen krat sedela, jaz in ti ako se še spominjaš. Kako čudno kaj? Nevem kaj naj bi to pomenilo. Jutri če mi bo mogoče pojdem k njim mogoče zvem tam kaj. Če ne je pa kakšen pomen od tebe. Pa kako ti je prišla bolezen jaz se čudim, saj tam ni tako velicega mraza da bi se premrazila kaj? Pravijo da nesreča nigdar ne spi. tako tudi bolezen danes si ves čil in zdrav jutri pa že v postelji, ali pa tudi že na mrtvaškem odru tako da smo na tem svetu nič. Pogledi Angela brata od Kriste kako mlad je šel s tega sveta gotovo že veš kaj? So zelo žalostni doma Kaj pa Krista gotovo je zelo žalostna tudi ona kaj? Takšen pogreb je imel da teško je bil v Biljah kedaj tako lep pogreb. – Sedaj je torek večir imamo pevsko vajo nocoj grem k vaji da se malo prevedrim in pozabim tvoje bolečine. – Ko pisemce nadaljujem je četrtek zjutraj sinoči nisem utegnil. Včeraj sem bil pri tvojih nisem še nič jim povedal od bolezni toraj danes jim povem ko pojdem tudi tja pa jim povem bolj na lepše, ne tako kakor si mi pisala ti meni tudi jaz bi ne hotel rad da bi vse zvedela tvoja mama. Bog ne daj da bi vedela koliko ti trpiš in jokaš. Mogoče ti je prišlo takrat ko si mi pisala da imaš toliko dela ko si bila sama brez druge dekle. Ludvik je tudi nekaj bolan se je preveč najedel mulce in ocvirkov pred dnevi ko so ubili prešiča pa ne misli da leži. Sedaj pripravljajo za zidanje za Veliko noč upajo da bodo že v novi hiši. Za krst ti ne znam razodeti potrpi malo! Radi da si nameravala ostati še eno leto tam, vedi da še danes si nisem dal v glavo da prideš domov za si to zabit v glavo sem ravno tako trd kakor si bila ti trda ko sem hodil k tebi, pa nisi hotela da ti pridem v glavo ali bolje rečeno v srce. toraj kadar prideš prideš, tvoja prosta volja pa zelo rad bi te videl. Veseli me da ti v bolezni tako strežejo in sicer da celo gospa. tudi me veseli da te večkrat obiščejo prijateljice. Pozdravijih vse v mojem imenu Veseli me tudi da si vdobila tako lep novoletni dar pa praviš da kaj ti vse pomaga ko si bolna in še v postelji. Verjamem ti da trpiš pa vedi da trpim v resnici steboj vred od kar sem vdobil tvoje pismo pa Bog ti daj da bi te to pisemce vdobila v zdravem čilem stanju in da bi ne bila nikoli več bolna Pa upam da te vdobi že zdravo. ko je prejmeš prosim odpišimi hitro ko je vdobiš če ti bo mogoče. In če boš v boljšem stanju pišimi dosti vse vse –. Verjamem da ko bi bil tam da kako lepo bi bilo ko bi ti delal po noči družbo. tudi jaz želim pa kaj nuca ko si tako daleč daleč. Molči draga felička vse še spacamo ko prideš enkrat domov takrat pozabimo eden in drugi vse kako bo lepo oh se ne smem misliti še stoji tisti stolček pred vašo hišo in šparget kjer te sem prvič poljubil iz srca goreče kot plamen prave ljubezni. Ali se še spominjaš felička Pa ko prideš domov ne vdobiš več ne štolčka ne špargeta ker mogoče še ta teden posujejo prav škoda se mi zdi teh najdražjih mi spominčkov toraj pismo od tvojih upam da si ta čas vdobila Ludvik mi je rekel da ti je pisal. tukaj se vdobijo že trobentice. Mogoče v prvem pismu ko ti bom pisal ti pošljem že zvončke. V kratkem mislim da pojde dol Slava Kodričeva bojim se da vam bo jemala ugled poštenim puncam, ker ona ni za delo. Čudno se mi zdi za telegrame od tiste punce iz Renč. toraj ona je bila še doma, in tam so jo že videli čudno kaj? Mislim da je bilo še le minuli pondeljek tam dole. Da bi jo zelo rada poznala nimam nič strahu ker vem da slabega od moje strani ne boš slišala. Pa sploh me mene čisto nič ne interesira ona Če jo jaz pa njo nevem – Če boš slučajno kedaj kaj govorila ž njo, pišimi kaj! toraj tazega ti nimam več kaj pisati, želim ti da si že na boljšem, če ti bo šlo prosim te pišimi dosti in sporočimi hitro kako da stojiš. Prosim te oprostimi če ti slučajno ne stoji prav kaj v pismu!toraj mnogo srčnih pozdravov ter gorečih poljubov vedno tvoj Francili.Z Bogom!
Faksimile tega pisma še ni na voljo.