Bilje 20/IV. 1928.Nad vse ljubljena mi ženkaTvoje pisemce včeraj vdobil lepa ti hvala nisem je niti pričakoval ker sem mislil da na kartico mi ne odgovoriš. Upam da si vdobila tudi ti moje pismo, ter da sva oba na isti dan si čitala potek naših žalostnih praznikov. Revica vedi da mi se smiliš – in tudi sam sem si predstavljal na Veliko noč tebe v žalostnem položaju. Saj tudi jaz nisem bil nič na boljšem. In tudi ti ko bi bila tukaj ne bi bila tako vesela kot druga leta kajti vsakega človeka ki količkaj pojmuje na bodočnost ne boš videla več veselega v tej prokleti domovini snoparjev . Zahvali Boga da si se rešila o pravem času, kajti nevem kako bi se prenašali eden druzega, ker bi od nikoder ne prišlo nobene lire. Vedi da od kar smo končali delet pri opekarni, to je bilo lansko trgatev ni nobeden človek več zaslužil ene lire ne. Vse nekam tako žalostno je tukaj da niti narava ni več kakor bi morala bit. Vsakega človeka ko vidiš posebno te vboge delavce jim bereš iz obraza obup in lakot, revčki da bi imeli vsaj vsi denar da bi se rešli vsvet s trebuhom za kruhom vsako skupino ljudi ko vidiš ne slišiš druzega kot kam bi se podali. Vedi da ravno tako se mi zdi kot 18 leta ko je v svetu [nečitljivo] [nečitljivo] začela nepokorščina in lakot. In še slabše je sedaj tukaj. Stari ne pomnijo da bi bilo v teh krajih kedaj takšna brezposelnost in takšno pomanjkanje. Sedaj ne manjka druzega kot to da bi bilo še to leto slaba letina potem pa to nevem kako bi bilo. Sedaj se edni napravljajo v Smirno (Turčija) drugi v Ameriko v Jugoslavijo ne pustijo pa dosti jih gre tako brez potnega lista čez mejo. Če se v kratkem ne kaj predrugači, v par mesecih bo se zgubila polovica vasi preč. Mene ne pustijo od doma te dni je bil tata nekaj bolan je ležal pet dni, in to je dalo povod da me ne pustijo tako za to poletje sem si zbil iz glave te načrte. Bog daj da bi se obrnilo na bolje da bi človeku ne bilo treba hodit po svetu. Pa za to leto ni nobenega upanja da bo bolje. To je krivo vse regulacija lire. Namreč liro so spremenili v zlato in pride približno z 37.60 l 1 zlata lira. Na celo stran sem ti na žalost opisal samo o bedi saj druzega ti nimam kaj pisati za danes. Ker imam še čas danes je namreč komaj petek in do četrtka ti bom že še kaj napisal. Danes smo nameravali iti sijat turšico pa je zelo slabo vreme. Po gozdu je vse belo do Črnič. Tukaj pa dež in burja ubogo sadje. Vse tako lepo cvete da je veselje pa vreme ima slabo. Imam skoraj strah da bo še lahko slana letos. Že poldrugi mesec imamo dosti dežja če dva dni ga ni ta tretji že pada ravno se zemlja malo posuši da je pripravno za jo za silo obdelat pa pride in zmoči. In to je že od 2 marca do danes. Še vsaki krat ko smo šli v Miren smo prišli mokri domov. Turšice še nismo nič sijali. Včeraj smo vsjali v vrtu 200 grmov fižola (oin) vrt hvala bogu je ves posijan in lepo urejen solato jemo že dolgo časa imamo zelo lepo. grah tudi že cvete tega boš najbolj pogrešala kaj? Tako je tukaj vidiš. grah cvete krompir kmalu za plet detelje kmalu za kosit, na gozdu pa sneg. Tam pri vas pa kratke rokave že kaj? Včeraj sem bil za oberšem domov grede sem šel čez oberš, obiskat Milkota je ravno vdobil pismo in slike od žene in sinčka. Tudi on hvali Bog da je Tončka proč kajti tudi on ni več delal potem. Drugi mesec pride tončka domov pravi Milko da se je trošta in baje kajti on ne pridela ne turšice ne krompirja samo kar tisto vbogo vino. Pa vino hvala bogu smo vsi iz Bilj prodali. Sedaj ko ti to pišem zvoni mrtvaški zvon in sicer je vmrla Bernarda Kogojeva. Včeraj je bil pogreb v Mirnu je vmrl sin od pok. Tomaža jop. Tisti kateri se je poročil v sv. Martinu Danjel star šele 26 let. Je imel za pljučnico. Zapustil je ženo z dojenčkom. Jebil čudo lep pogreb so bili tata Lizeta in Vilma. Takšno je tudi žalostno kaj? Sedaj končam za danes ko bom nadaljeval pismo hočem ti kaj bolj veselega pisati kot do sedaj. –: Zlata mi ženkica! – Pismo nadaljujem je nedelja popoldan. Prva nedelja v tem letu ko sem šel na popoldanski oddih v našo zlato nepozabno sobico. Legel sem na postlo in dolgo nisem bil na mestu kajti vedno sem si mislil da ko spraviš po hiši prideš tudi ti k meni. Oh pa vse zastonj zaspal sem prebudil se pa tebe zlata mi ženka še sedaj te ni. Žalost mi jemlje moč ko si mislim da bog vedi koliko časa nam je zasojeno še takšno žalostno zapuščeno življenje naprej peljati. Ljubo delo, v delu se najbolje počutim, kajti z delom se vse prežene. Oh te nedelje te so nadvse mučne prazniki pa še bolj. Če si doma je dolg čas, zunaj pa nikake prave družbe ker se skoraj vse zgublja. Danilka še sedaj spi moral sem jo vzeti s seboj kajti drugače jo ni bilo mogoče spravit spat. In sploh vsaki dan se jo težko spravi popoldan spat. Če je slabo vreme da ji ni mogoče se igrati zunaj že gre drugače če je zunaj lepo pa je ne spraviš tako zlepa. Cele dneve se igra in teka da je eno veselje. Pa kakšne jih tudi skuha se boš smejala ko ti opišem en par prizorov od nje. Namreč ta se je godil včeraj: je vzela perivnico si nabrala nekaj cunj in oprava prvo doma v škafu. Potem si dela zopet vse na perivnico in si začela zadevat na glavo, češ da gre na mrlano splaknit. Jaz sem ravno jo videl in sem ji dal svitek in pomagal ji zadet. Potem sem gledal kaj bo počela; z smehom jo je mahnila naravnost na mrlano, kot na velika ženska. Potem ker sem se bal da se kaj ne zgodi sem šel za njo in ona si je vse razložla in začela z delom da ti bi se smejala ko bi jo vidla je vse oprala, ovila, in potem sem ji pomagal zopet, je nesla domov, in vse razgrnila sušit po fašinah . tata mama vsi ki so jo vidli so se smejali: Nadalji cele dneve teka za piščeti kokošmi in mačkami ter ve za vsa kokošja gnezda ter pobira jajca, marsi katero ubije in take reči. Nekega dne gre iskat jajca, in najde edno v štali, in sicer v trumbi. Ker ni morala do njega si je vzela stol, in na stol da je doseže. Pri tem pa je imela žali Bog smolo. Jajce je bilo preveč globoko in ona je padla po glavi v trumbo . Sreča da je bil tisti dan dež, da smo bili doma da smo jo slišali ko je jokala. Zdaj pa jo ne niti spraviš da pogleda v trumbo za obeno reč ne. Kadar gremo kam, posebno z vozom hoče iti vedno z nami. Če vemo da pridemo kmalu domov jo vzamemo drugače revica joče doma ker češ da jo nočemo. Saj veš kako so taki otroci je pol ure dobra, potem pa sili domov k noni in postane sitna Minuli četrtek smo bili na daljni gmajni, smo nekaj gradili, in popravljali pot, ona je bila cel dan znami oziroma pri noni v škurjavci je jedla tam in vse. Nona in Štefanja so rekle da naj jo pripeljemo večkrat, ker da bo delala petik njim otrokom. Namreč Danila je pojedla kar so ji dali ko so vidli njih otroci kako da slastno je, so začeli tudi oni jest. Drugače pa pravi Štefanja da jih mora prosit in silit za jest, tisti dan da so jedli sami. Ti povem še to na Veliko noč ko sem bil pri tvojih, ter sem jim pravil vse kaj si poslala, Štefanja me je močno užalila namreč noni sem povedal da ti je neke reči dala Guvana fučeva, Štefanja je to hitro slišala in ravno tako odgovorila z nekim grdim izrazom, češ da kaj nima Guvana urške Koričkove ali pa koga druzga za jim poslat ki da so bolj potrebni? Neveš ti v kakšno srečo sem si štel ko je mama precaj prijazno zmenoj govorila, da lahko rečem, od kar sva poročena ni še tako lepo govorila zmenoj ko ta dan, pa pride drug vrag da še to malo srečo ti požre. Saj vedno pravim da kadar se gre v tisto hišo naj bo dovolj dober dan pa zbogom drugače pa samo majati z glavo in pa cimati z rameni. Kajti če edno te ne vje te drugo. Sedaj se je zlata Danila zbudila moram končati. – Nadvse ljubljena mi ženka in mamica! – Pismo nadaljujem je sreda večir. Danes popoldne ko sem bil v vrtu mi je prinesla Danila tvoje zlato pismo. Je kričala tate na mama! in tekla proti meni sem že mislil da si prišli ti potem ji komaj od daleč zagledam pismo v roki. ta teden sem zelo vesel in koražen ker je lepo vreme. turšico smo skoraj vso posijali izvzemši kjer je rudeča detelja. Delo nam gre lepo od rok brez nikakih besed. tata je malo zmeden nas samo komandira. Z Danilo imamo velik križ ker hoče povsod znami. ona vzeme matikev od fižola in hajd z nami tudi ona kopati in delati pa šekado neč druzega. Nobeno ne uvide ven z dvorišča da bi ne hotela iti ž njim. Drugače je postala črna od sonca solnčnik ji bo dobro stal ako ga pošlješ. Od Kristila se ne ve nič kako mu je ker ni dovoljeno ga obiskat nobenemu razen advokatu. Vilmi sem rekel, mi je rekla da bo šla v ameriko. Drugače felička! Res spomladanski dnevi in večiri so polni spominov sreče in iž njih sedaj zvira žalost tebi tam in meni tukaj. Oh kako proklinjam jaz to mačeho! Ker ako bi imel drugo mater bi nam ne bilo treba tega. Ludvik je še doma mislim da bo tudi on šel te dneve ker se je zopet odprlo. Krista Potokarjeva je na smrtni postelji Žena od Mihca je jetkava. S tem parnikom gre v Ale-. Krista gorjanova iz livade sem jo prosu če bi ti hotela nest samo en šalam pa ni hotela. Kakšna razlika v petek smo hoteli zmrznit danes pa bom spal pri odprtem oknu. Ker si mi v predzadnjem pismu pisala da Ivanka koro ima službo po pet lir na mesec, koliko imaš pa ti ker mi nisi nigdar pisala otem. Oprosti! Čeveljčki so Danili preveliki tiste ki si poslala sedaj nosi tiste od Zore. ta teden hodi bosa. Drugače vse po navadi, nesmem ti danes vse povedati ker drugače drugič ne bom imel kaj.Te prav lepo pozdravljam ter vroče poljubljam tvoj zvesti možefrancili in Danila.Z Bogom Bilje 25. IV.
Faksimile tega pisma še ni na voljo.