ID
494
PošiljateljFranc Peric
Poslano izBilje
Poslano vAleksandrija (Egipt)
Datum6. 11. 1928
Vir
teme
Arhiv Neda Rusjan Bric
Očetovstvo · Običaji in praznovanja · Kmetijstvo

6. XI. 28

Zlata mi ženka!



Obljuba dolg dela: Pravi star pregovor. Zadnjič sem ti obljubil da ti bom ta teden zopet pisal, to pot ti hočem pisati zopet edno pisemce bol po starem kajti žali Bog to zadnje je bilo v resnici izvanredno, da bolje se ni moglo napraviti za Vahte. No to je vse minulo, vse pozabljeno. Naša sobica pobeljena prebarvana lepša kot prej, in vse drugo zopet na svojem mestu vse v najlepšem redu, predno vdobiš to pisemce v roke bom že spal zopet v njej hitro ko bodo zidovi suhi. Sedaj smo dobili tri dni zaporedoma dež pa prav brez nehati da ni bilo mogoče iz hiše Danila je zmeraj povpraševala po soncu da kaj ga ne bo nikoli več? Včeraj in danes sta bila zelo lepa dneva, in upam da bo še trajalo lepo sedaj. Prav z veseljem sem jo gledal tekat in kričat po soncu niti za jesti se ni spomnila. Saj Bog ji veruj tri dni ni niti šla iz hiše. Sedaj se je prav za bat teh pet mesecev posebno še otroci. Pa minulo bo tudi to samo bogdaj lepo vreme, in zdravja da bomo delali. Sedaj smo v sv. Martinu tudi oklice smo slišali včeraj pri maši smi je zdelo prav čudno ker jih ni bilo slišat že tako dolgo. Namreč se poroči Toncili Tužev (vdovec), ona je podkrajka mislim da je prišla sedaj v malem času iz egipta. Tudi krstili so v Nedeljo od Estere in Čuka pa nevem kaj imajo. Zadnjič si me prašala po naših Amerikancih Vilma ni še pisala od tam Anton je pisal zadnjič da ima delo, in da mu gre prav, in da si kuha sam, oziroma da si je kupil ponevo in da si samo cere , ker je meso dober kupi. Pa je že en mesec od kar je pisal potem nismo vdobili več. Sedaj se napravlja Kristili od anetke tudi, in eden Ganderlov pa se ne hvali nobeden preveč kar jih je šlo. V nedeljo smo imeli velikanski praznik tukaj namreč desetletnica od kar smo pogubljeni od kar so prišli italijani nas odrešit ob deseti uri v vseh duhovnijah slovesne sv. Maše glorija Tedeum in vse ta večji reč. Vsi zvonovi v celi Italiji so morali zvoniti od 10–19 pa rajši sem šel h tisti maši sem šel kidat štalo. Tudi g- Kurat mislim da jo ni daroval z srcem. Nobenega dani bilo v cerkvi samo šolski otroci in učiteljice. Pišeš mi tudi da gospa se spominja večkrat na nas. Nas prav veseli, pozdravijo če ti se zdi umestno, ter reciji da naj pride še kakšenkrat k nam pa z kakšno drugo dado ne s teboj več. Mamica pismo nadaljujem je sreda večer. Tata menca sirk Bruno peče letovine za krave mama in Lizeta šivajo, te majhna zverince smo spravli spat, jaz sem pa stem pisemcem združen vsaj z mislimi pri tebi. In tako pretepamo te dolge večire eden za druzim. No seveda samo jaz da ti ne pišem vsaki večer. Drugači druge večere čitam, saj drugam ni prav iti kam? Dokler je bila še Lizi sem šel kakšen večer kje sedaj prav nikam. Na oberž je predaleč sploh oberž po zimi past on je za poletje ob nedeljah grem pa skoraj vsako nedeljo. Tončka te pošilja pozdravit. Njenemu fanteku tudi vedno kaj fali skoraj zmeraj ga ima pri zdravniku ona pa ga nese za vsako ničevo malenkost. Drugače je lep fantič velik in lep. Tudi Danila raste vem da če bi jo srečala kje da bi ti dalo misliti predno bi morala reč da je ona štiri prste je gotovo večji kot si jo zadnjič pustila. Tudi jesti ji je treba ravno toliko kot ednemu velikemu takšen petik ima da se je za čudit. Kar ji daš vse poje naj bo kar hoče bonbon ali repa surova, glih tista je njej. Bo pa sinček bolj delikat prav gotovo, če nam ga Bog kedaj da? Reči gospej kadar boste v takem diškoršu da najte navadi kako! Ne ne, pusti pri miru ker ti pove gotovo na robe samo da ti nič ne pošlji. Danes sem stehtal Danilo sem bil v kleti, sama je prišla k meni in mi rekla da naj jo stehtam celih devetnajst kg. ima oh bi ti videla kako je močna, nona jo pošlje po drva po krompir z košem, nimaš pojma koliko ga privleče vse ji pomaga predpoldne ko so Talka in Vinka v šoli. Druzega ti nimam kaj pisati sedaj nimamo bog ve kakšnega dela danes sem belil sobo od Lizete nad kuhinjo nocoj bo šla spat z mano v našo sobico. Pišimi vse kako je stvojo nogo. Kako ti pristaviji kure katere si mi pisala da jih delaš! Če ti ne nič nuca inti ni nič boljši pusti vse in pridi domov. Če vidiš pa da ti gre na bolje, pa ostani kakor si rekla v zadnjem pismu do pomladi. Mi ne preostaja druzega kakor da te na vso moč pozdravim, te vroče vroče poljubim.



Tvoj Francili in danila

Faksimile tega pisma še ni na voljo.