ID
512
Pošiljatelj Franc Peric
Poslano iz Zürich
Poslano v Aleksandrija (Egipt)
Datum
Vir Arhiv Neda Rusjan Bric

Nadvse ljubljena mi Felička!



Tvoje pisemce z sliko vdobil najlepša ti bodi hvala sedaj upam da bom prvo pisemce dobil kar direktno v roke na nov naslov. Prvo ti povem da na sliki nisem te kar tako na prvi pogled vdobil kakor si ti mislila. Ludvik mi je prinesel pismo in sva skupaj gledala, in te iskala in ob prvem času sem bil že gotov da te ni na sliki, pa še smo, no končno smo na sliki te vdobili pa še smo gledali na druge če bi katera bila bolj tebi podobna zakaj tista je bolj Fenski Drejatovi podobna kot tebi. No sedaj ko te še več dni gledam mi prihajaš vedno bolj in bolj pred oči in sem prepričan da si v resnici ti. Pa kolilo kg imaš za božjo voljo pa saj nočem ti kratit iz celega srca ti želim pa ali si vzmeri tako debela? Če ti je mogoče daj se zvagati in povej mi že v prvem pismu koliko kg imaš. Ja sem se vagal minuli teden imam 85 kg. Pa sedaj je tudi tukaj vročina se bolj sedimo, minuli teden je pral vedno dež, pa vedi da mi je odnesel celih 100 frankov. Kar nismo delali, in živeti je bilo treba vseedno, tako da sedaj ne bom cel marec zopet na mestu. in e ravno tiste dni pred slabim vremenom sem denar domov poslal tako da mi ni preostajalo druzega še denar si sposodim. Pa sedaj upam da radi dežja ne bodemo več zamudili ker so te dni hišo pokrili. Se reče da bodemo imeli delo pod streho. Če pa nas ne preložijo na kakšno novo delo. Drugič mamica kar sem ti pisal da ob priliki, če bi potovali da če bi ti bilo mogoče, da bi, lahko ostala doma. Namreč sem hotel reči, da sporazumno z gospo, to če bi se dalo napravit, da bi ti tudi robo, vzela s seboj in žniji vse sporazumno, da bi jim ne bilo treba nobenega suma. Na ta novih si opravičena in potem naj si gospa pomaga v božjem imenu, kakor more nazaj. Sicer, sam priznam da je v resnici težko in skoraj bi rekel nemogoče. Takrat ko sem ti to pisal sem tu hotel reči oziroma svetovati, da bi na ta način poskusila. Torej to je nemogoče najbolje da pustimo pri miru, in še bolje bi bilo da bi nič ne potovali. Žališ me pa stem, da si misliš, da nam bodo rekli da naj gremo kamor smo bili poleti. Zabil sem ti v zadnjem pismu pisati da mi je Dolfič pravil pa je že 14 dni od tega da mu je Milka pisala da je naša mama bolna. Gotovo se je revica prestrašila ko je tete Giga umrla, ker je bilo ravno tiste dni. Jaz ji vsaki krat pišem ko pišem domov da naj se pazi, in da ne toliko delati ter naj si raje vzame pomagačko. Pa povrh vsega si je še kavalirje naložla. Do pisma sem prišel šele v četrtek, in tisti večer sem sanjal da si imela dvojčka pa to nič ne vem ali doma ali kje in da je bil fantič in punčka in da sem bil zelo vesel, in tudi ti da si bila vesela samo da je bil fantič. Vergo Zorko pa pomiljujem in upam da ne bo hudega. Pisemce nadaljujem je nedelja večir. Do tukaj sem ti spisal pred poldne, ob 11 uri sem šel šele iskat kavo. Potem po kosilu smo šli hodit ven iz mesta jaz Toncili Dominik Kogoj in brat od tete Pavle. Pravijo da je Italija lepa pa se zelo motijo nimaš pojma kako je tukaj lepo. Prvič smo šli ob edni vodi katera teče skozi mesto in tam smo gledali dirko na vodi z barkicami v vsaki ladijci je bil eden moški in ženska pa ti si videla več kot dvesto ladij edna za drugo, in tako so šli kot blisk zanimivo je gledati to, ker je dosti jezi in kadar grejo če, kako jih voda meče sem pa kje, ker je močno deroče. Nadalje gremo naprej ker naš cilj si je bil ogledati radio postajo no to smo videli in šli naprej po ednem gozdu kateri obsega za dve Bilji prostora. Tam pa si videla parček za parčkom se poljubljati pod smrekovim varstvom tudi klopi so notri za sedeti in vse. Saj vem da so se mi spomini vzbudil, ko smo se nekoč tudi midva sprehajala po naših skromnih hribčkih, posebno na tisto nedeljo ko si prišla prvič iz [nečitljivo] se je spominjalo ko smo sedela na Morogovniku. Ali se še kaj spominjaš ti? Nadalje gremo naprej že proti domu ko pridemo do edne veselice s plesom zdaj so se enkrat zavrteli, nato se je zbral na plesišči zbor edno zapeli in tako smo poslušali par pesmi in smo šli proti domu vsi z velikim petikom. Pri plesu si videla tudi duhovnike plesati pa ne vem če so šli bolj pozno. Še to ti hočem omenit videli smo ko so prišli kmetje sušiti seno, ter so se pripeljali v dveh avtomobilih luksus. Tukaj ima že skoraj vsaki kmet avto. In ako ne bi bilo vojske, bi pri nas tudi bilo skoraj tako. Sedaj grem spat in ti bom v torek še kaj pisal ker morda vdobim kaj od tebe.



Lahko noč poljub vroč.



Faksimile tega pisma še ni na voljo.