Alesandrie, 31/I. 1923.Predragi mi Franc!!Pričakala sem vendar enkrat da sem prejela Tvoje in od naših pismo. Vedi da ko sem čitala Tvojo prvo stran so me Tvoje besede ganile do srca. Verjamem da je res kar mi pišeš ker poskušam tudi jaz kako težko čakam torka zjutraj da če mi prinese kakšno težko pričakovano pisemce. In kako bridko mi je čese varam in da je prazna kaseta spodaj. Ko bi nas videl mene al našo kuharco kako tekamo gledat če je kakšno pismo tudi ona pričakuje od svojega zaročenca namreč je zaročena. In danes pa je zame srečni dan ker sem vdobila od mojega dragega pismo. Žalostna sem ker nas ta neumna pošta tako trpinči. Pa to me tolaži da vsaj priznaš da je pošta in ne jaz kriva ker vedi kako je težko če pišem in da ne primeš in potem da dvomiš nad menoj. Nadalje čestitam za tako lepo pesmico ki si jo zložil. Dal Bog da bi vslišal naše prašanje in vzdihe in da bi nas spet združil četudi magari na vekomaj. Ker vedi da težko je če se dva ljubita in da se potem ločita, sedaj verjameš in verjamem bolečine srčne ki je imel Binče ko sva ga gledala, ko sva bila pa midva srečna. Kaj je pa sedaj žnjim? Ali je sedaj srečen ali se je vrnila Marta? Veseli me da se use hiti ženit Bog jim daj srečo saj so zelo dobri časi?? Obžalujem te mladiče kako se oni spozabljajo in zapeljujejo Skoro že vse mlade punce so se poročile druge pa sem dal tako da morajo biti prazne Bilje. Saj nas bo skoraj sram ko pridemo domov še stare dekline in te druge nevem koliko zanami bodo pa že vse z naraščajem Pa vendar sem bolj zadovoljna da sem še prosta. Nadalje obžalujem da je toliko fašistov v naši vasi in da tako delajo. Rada bi vedela kdo jim je blagoslovil zastavo. Radi Dornberga me veseli da se kaj zabavate saj tudi me tukaj imamo vedno kaj da nam mine čas preje. Nadalje me veseli da si prejel mojo kartico upam da danes to je torek ali jutri vdobiš pa pismo katero sem v pismu od naših poslala upam da ti je izročijo in da so tudi primli ker sem poslala rikomandirano . Sedaj pošiljam pa Tebi in tudi od naših noter in prosim da jim pa ti izročiš. Ker če hočem vsakemu posebej pošiljati rikomandirano pride veliko stati. Upam pa da mi ne zameriš če bom delala tako dokler se ne kaj drugači ne uredi. V nedeljo pa sem slišala da bo tam vojska, ah kako se bojim ko bi bilo to res. Pomisli moje stanje brez pošte v strahu za Vas vsih in opet izguba vsega blaga. Niti si ne smem misliti ker raje če bi bil to res bi se raje znajdla doma z družino magari skupaj trpeti in umreti skupno. Kaj pa ti praviš če bi bilo to res kaj bi naredili ali naredil?? To bi bilo silno mučno kaj? Ah koliko se lahko še zgodi predno se bomo vidli sicer v enem letu upajmo pa da je izmišljena ta novica. Ali se zmisliš dragi sedaj dve leti te dni kako so bili grenki zadnji dnevi in potem slovo sedaj pa upajmo da lahko štejemo že mesece in ne več leta kot prej sicer pride ko bomo šteli še samo dneve in ure. Kaj pravijo pa nas devesca namreč črešnje ki si jih vsadil ob mojem odhodu ali naj čakam da poženejo sad? Kmalu bodo začeli oni lepi spomladanski dnevi kako se jih človek veseli. Tukaj sploh je vse edno precej mraz seveda je ampak drevje je vedno zeleno rože celo zimo in usa zelenjava.Prosim ako ti je ljubo izroči našim to pisemce in deni v en škartoc kakor sem ti jaz tvoje v njih pismu poslala
Faksimile tega pisma še ni na voljo.