ELEKTRONSKA ZBIRKA PISMA

Bilje 25/X. 28



Draga mi felička



Danes vdobil tvoje pismo srčna ti hvala danes teden sem res gledal nekam žalostno Tomažem ker ga ni bilo pa mislil sem si da se gotovo prekladaš, da so g. že odšli. Pa najbrže so pa to res težki dnevi kaj?

Kar mi pišeš da imam pravico tako napraj, rečem prvič to, da čudno se mi zdi da te venomer boli oziroma opominja. Čudno da te čaka toliko časa, ali pa bo minulo tako samo med seboj. Pa ženica bodi previdna in pazi se. Oh felička pismo nadaljujem je že torek 30. X. Jutri teden sem začel ti pisati da ti kaj odgovorim a žali bog nisem mogel in nisem mogel tako je komaj danes tisti dan, in ti boš jutri že čakala pismo. Koliko [nečitljiva poved] zvedela. Pa poreče in [nečitljivo] preveč prestopat. To kar se je zgodilo ima zopet na vesti naš tlačan, kateri nam preganja naš najboljši cvet, kateri nam uničuje in zapira naše najboljše ljudi. Toraj začnem in ti povem vse odkraja kaj se je zgodilo vse v naši hiši. Sedaj ko ti to pišem je torek 8. ura zvečer. Ob eni po polnoči bo teden ko je prišel Bajc v spremstvu Cvetke in Dušana od učitelja mu klicat ima okno od moje sobe. Gotovo ga si poznala kaj? Tisti študent ki je hodil zmeraj z Cvetko k nam z očali in visok.) Torej prosil me je naj ga sprejmem za en večir da bo spal pri meni. Jaz sem ga sprejel in mi začne praviti kaj se mu godi. Pravil mi je da prihaja iz Padove, kamor je šel pred nekaj dnevi da položi izpit na tamošnji univerzi kjer študira. Danes teden zjutraj je bil obveščen da ga išče policija, ter da je imel vizum za pet let na italijanske otoke, kamor pošiljajo sedaj politiki nevarne ljudi. Ko je to zvedel je hitro odšel, in ob dotični uri kakor sem ti na oni strani pisal prišel k nam, z nado, da drugi dan bo šel naprej in po noči čez mejo v jugoslavijo. Drugi dan namesto ustati je obležal v postelji z mrzlico, nič sluteč kaj hudega tolažil se je da bo šel pa ponoči naprej ter da bo boljše. Mesto na bolje muje šlo zmiraj na slabše mrzlica zmiraj raztla, zdravnika ni pustil poklicati ker se je bal da se stem izda. Tako je minula že druga noč, in ubogi človek bil je zmiraj slabši, drugi dan ob desetih pred poldne ga vidim kako da hujša, grem v gorico po zdravnika slovenca ker na Taljana se ne bilo za zanesti. Zdravnik je rekel da pride ob edni po poldne. Jaz grem [nečitljiva poved] jaz v gorici so že doma klicali našega zdravnika, in g. Kurata, Tata stoji pred prtonom ko prihajam iz gorice in mi pove da že umira, ter da ni nikake pomoči več. Zdravnik je rekel da od strahu se mu je ustavila kri pri srcu, in od tiga mu je prišla velika mrzlica kateri je v malih urah podlegel kot mučenik, našega preganjanega naroda star šele 24. leto v katero je ravno tisti dan stopil. Vsi smo jokali v hiši kakor bi bil naš. Oh kaj je bilo pa potem po par urah ko so prišli svoji iz Vipave oče sestra dva brata stric to smo mislili da znorijo potem je prišla komisija iz gorice, karabinirji, jaz ves u strahu da me bodo zaprli, potem pa so ga nesli na pokopališče v kapelo, ter se maščevali nad njim mrličem stem da ga niso hoteli pogrebsti. V sredo kmalu po poldne je umrl, šele v nedeljo pred poldne so vdobili dovoljenje da ga smejo pokopati, in peljati domov v Vipavo. V Biljah ga je spremljalo ljudstvo iz celih Bilj do cirkve, vse polno vencev in rož se je nabralo da ni bilo mogoče jih kam spravit. Venci so prihajali iz vseh strani največ iz gorice ker je bil v gorici v službi pri Edinosti. Potem iz Bilj ga peljejo v Vipavo, kjer se je zbralo toliko ljudstva, da so pogreb oblastva prepovedale drugi dan ko so se ljudje poizgubili, so ga vendar dovolili pokopati. Jaz nisem šel ker je padal dež.

Sedaj smo vsi v strahu da kaj porečeš ti in kaj si misliš radi sobe. Rad bi vedel kaj pravi tvoja mama ona si gotovo ni mogla dati miru te dneve. Oni teden sem bil dvakrat pri njih (še pred ko je bila ta reč) ker mi je pisal stric Mehe iz Trsta radi hiš drugače bi ne šel ga vedi da ne ni niti vprašala kako stojiš ali kaj rečeš niti omenila ni o tebi. Mogoče je zadovoljna sedaj ko se je zgodilo tako pri nas in še v naši sobi. Vem da bodo ljudje govorili in pisali dol vse reči pa ni treba verjet nič nobednemu. Soba in vse ni naj manj pokvarjeno in vse je čedno saj ni bil v postelji ko poldrugo noč in poldrugi dan brez nikake bolezni samo mrzlica ga je spravla. Plahte in vse so dobro oprali blazina nima niti malo madeža pa vseedno jo dizificiramo. Ponjave so vzeli ž njim na pokopališče teh pa nisem hotel imeti rekli so mi da plačajo in da poznajo vse. Ti si boš delala strah veči kot je pa verjemi da ni bilo najmanjše umazanosti. Gotovo bi bilo bolje da bi se nič ne zgodilo pa kaj hočemo usoda je hotela tako!

Te prosim ne predstavljaj si hudega! Ker človek je bil nad vse čeden!

Danes smo vse zvedeli kako da je bilo pri pogrebu. V ponedeljek se je zbralo že več ljudstva kakor v nedeljo vencev in rož toliko, da se še ni videlo pri pogrebu v naših krajih. Oblastva so začela zopet delat sitnosti in grozit da ga ne pokopajo ako ne gredo proč, in da naj nesejo tudi rože proč. Tako v ponedeljek prav z močjo so ga vendar pokopali. Pravijo da niso pustili ne duhovnika in ne zvonenja in ljudem niso pustili ne moliti ne jokati kogar so videli jokati so ga fašisti pretepli. Tako ker jim je živ ušel so si razlili ta način srd da so se maščevali nad mrtvim. Zdi se mi da živimo v dobi od Atile. Tudi po zaprli so jih nekaj v postojni so vstavili cel vlak dijakov kateri so prihajali iz jugoslavije, ter jim niso pustili iti na pogreb. Jaz sem še vedno v strahu da me ne popeljejo karabinjerji hodijo vsaki dan sem me izpraševat in skušat vsako vrstne reči že 7. krat so bili tukaj od kar je vmrl. Knjige in vse ropotije sem skril. Pismo nadaljujem je sreda. Danes vdobil tvoje zlato mi pisemce srčna ti hvala drugi teden hočem zopet ti pisati, in obširno odgovoriti na tvoje pisemce jutri so Vahte zopet žalostni dan. Ako bo lepo vreme bom šel v Vipavo obiskat stariše od pokojnega in njegov grob. Doma smo vsi zdravi, Danila se bojim da bo imela zopet grinte drugače je prav zdrava in najraj klepeče. Te prosim odpišimi hitro na to pismo ker se zelo bojim da se ne zgodi kaj znama. Sedaj mi je rekel Tomaž da moram prit jutri v Renče na županstvo nevem kaj pa tam mi hočejo. Felička zbogom odpišimi mi hitro in potolažime. Tvoj zvesti Francili in Danila.