ELEKTRONSKA ZBIRKA PISMA

Emenbrücke 28. IX



Predraga mi ženka



Sobota večir je domov prišedši vdobil tvoje ljubko mi pisemce. Želim ti nekoliko popisati nocoj ker jutri lahko ne bom utegnil. Torej Ludvika sta prišla sem že popoldan v nedeljo. Ludvik je vdobil v četrtek pismo da ima hčir, in sedaj dela od veselja vsaki dan z šjarpo . Sedaj nas je tukaj 26 domačinov pa samo 4 Biljenci drugače sami Renškovci . V nedeljo smo zapeli en par prav po domače. Ludvika sem vprašal da ako je vdobil od Poldiča tisto plačilo, rekel je da ni hotel da saj se povrnemu že, kakor smo doma govorili, sedaj tolmačisi obrekovanje, da uživamo in da nočemo plačati druzega mu nisem rekel nič, takega, da bi lahko ti bla ovajena. Enkrat mu bom tudi rekel da mi smo tudi štirje bratje in edna sestra po svetu, pa da si vedno dopisujemo. Njemu sem pa že dvakrat dal tvoj naslov pa da nikoli ti ni pisal. Pa mu bom rekel tako po ovinkih da ne bo jezen.

Isto sem danes vdobil edno dopisnico od Brunota piše da tata je šel v Žablje v bandimo , in da ostane tam par dni. Doma da začnejo v pondeljek ter da v petek ali soboto da pojde trgat in vozit domov Koglotovim. V sili, so vse edno dobri kaj? Včeraj je bil na našem delu eden nesrečen dan kar trije so se ponesrečili. Eden se je prebodel skozi čevelj z žebljem v nogo, drugemu mu je padel eden tram na ramo, tretjemu je neka mašina pomečkala nogo. Tisti dan ko sem se jaz v Zürichi tudi trije. Sedaj grem spat, bom jutri zopet nadaljeval. Pisemce nadaljujem je pondeljek večir. Včeraj sem imel cel dan dinst moral sem močit peton na delu šele zvečir sem se preoblekel, in šel iskat drugo kompanjo tako smo potem še en par lepih zapeli. Sedaj je tudi že deseta ura bojim se da mi ne bo nocoj mogoče niti spati. Namreč danes imajo v tej hiši svadbo poročil se je eden sin in tik moje sobe je cela muzika in pojedina vse vriska in skače da se vse trese.

Drugače tukaj sem prav zadovoljen, sedaj ne delamo več tako kakor prej pa tudi služimo ne toliko. Lepa družba nas je tudi, sedaj ko so še Ludviki prišli se mi zdi kot doma. Žalosten sem pa ob pogovorih kadar bo za domov iti, ker ne bom tebe doma vdobil. Če še Danile doma nimam prav nič bi me ne vleklo za domov iti. Minuli teden smo videli tukaj tisti veliki nemški zepelin in sicer dvakrat in prav nizko nad nami. gotovo si kaj čitala od njega tisti ki je šel v ameriko. To pot pa reči kar hočeš prav ti nimam več kaj takega pisati vem da ne boš zadovoljna ko boš toliko prazne karte videla pa oprosti. In tudi srce mi pravi da to pisemce te bo težko več tam vdobilo.

Toraj pa prihodnjič kaj več.



Toraj goreče te objemem poljubljam

tvoj ljubeči te Francili