Emenbrücke 29. X. 29Preljuba mi felička!Čas je da ti po tolikem času zopet enkrat pišem v daljni Egipt. Minuli teden je bilo mi je za se pomotit da kaj je steboj ker nisem toliko časa nič od tebe vdobil. Gotovo se je moralo edno tvoje pismo zgubiti. Zadnje pismo sem vdobil katero si mi pisala dan pred odhodom oziroma nedelja pred odhodom iz Dunaja. Laj ko sem prvi stavek prečital da obljuba dolg dela sem sprevidel da se je moralo edno pismo zgubiti in tudi celih 12 dni nisem imel glasu od tebe. Jaz nisem vedel več kaj napravit mislil sem že poslat telegram na g. od (pensiona) da kaj je steboj? Ravno danes osem dan je bilo, zvečir sem spisal ti edno dopisnico, ti si pa ravno tisti večir od tam odšla. Potem pa šele v četrtek večir sem vdobil tvoje zadnje pismo. Bog varuj da bi je ne vdobil nisem mogu več si dati pokoja. Toraj mamica odšla si zopet daleč daleč in moj up kateri me je vedno držal da dokler si blizu, bo prišla mogoče prilika za se videti je tudi odšel. Tiste dni ko sem tako težko čakal tvoje pošte sem vsaki večir sanjal od teberaznovrstne sanje in to mi ni dalo miru, da se ni mogoče steboj kaj hudega pripetilo. Te dni pa čakam da kaj spoti vdobim pa žai Bog do danes nič. gotovo revica nisi utegnila pisati par vrstic. Radoveden sem tudi kako ti je minulo z paketom, in ako si vdobila še začasno mamino pismo. V nedeljo sem bil v kinotu gledal sem kako se je »Titanic« potopil stem sem si nakopal zopet strah in trplenje da komaj čakam kedaj kaj vdobim, da bom brez skrbi da si srečno prišla do cilja. Včeraj sem vdobil pismo od alice od Poldiča piše mi in vabi da oni gredo za Vahte na njen dom in da moram iti tudi jaz ž njimi. Sam nevem kaj sedaj napravit daleč je precej vožnje pride stat v lirah okoli 60 l. za Vahte sicer ne bodemo delali tri dni, pojdem v Zürich, in če me bodo preveč nagovarjali mogoče da pojdem tudi ž njimi in če pojdem ne bo mi drugače kakor si vkupit obleko, in se napravit kakor se tiče da bi jim ne delal škandal. Tako da bi me obralo prav do živega. In dnevi so zadnji za kaj prihranit, ker ja ali ne ne bodemo več en mesec tukaj. In služi se tudi malo sedaj ker dnevi so kratki, in še dosti dežja. Z druge strani pa se mi škoda zdi ako ne bi šel, kajti bog ve če bom še kedaj prišel v Švico, in potem nigdar več takšne prilike, in mogoče bi še kedaj očital da nisem hotu iti. Torej bodemo videli ako pojdem ti bom pisal od tam edno kartico. Iz edne strani bi šel rad z druge pa ne, ker se preveč potrosi. Drugače zlata mamica nimam prav kaj tacega več za ti pisati, in tudi danes sem se cel dan močil po dežju in me trese malo mraz. Drugače sem zdrav, in druzih novosti nič ne vem. Toraj mamica zlata še par pism od tukaj potem pa ti bom pa od Danile dopisoval, in bom imel gotovo več gradiva kot od tukaj.Toraj lahko noč, pozdrave, vroče poljubevedno ti zvestitvoj Francili.
Faksimile tega pisma še ni na voljo.