Zürich, 22. VI. 30



Ljubljena mi Felička!



Zelo mi je težko ko mi ni bilo mogoče kaj odgovoriti na tvoje pisemce katero sem v četrtek vdobil. Sicer ono katero si na binkošti pisala. Hvala ti najlepša. V prvi vrsti ti povem da jaz sem popolnoma zdrav, in sem ta minuli teden začel delati. Samo posledico občutim najbolj pri pisanju, saj veš, nekaj sem se prestrašil, in pri pisanju se mi roka trese. Pa ko je minulo drugo, bo tudi to. V tvojem pismu razvidim da si tudi ti polna skrbi in dela. Oh mamica koliko jih moremo na tem svetu prenesti. Po vsebini pisma spoznavam tudi da si vsa z mislimi raztresena, ker si mi več reči le na pol povedala. Ako se ti zdi, da bi z partiranjem za te ne bilo preveč ugodno, pa pusti jih in pojdi raje sama po tvoji poti domov. Za iz Geneve spravit robo domov bo res malo sitno. Ako se ti zdi, da bi bilo potrebno, reči tatu, in naj bi te on prišel čakati ker meni ni dano. Radi za meni kaj napraviti, ni treba se še s tistim ti truditi. Ako mi bo kaj treba, bom že ti domov pisal, da mi boš napravla. Radi tatu pa mu lahko vkupiš v Gorici za par lir [nečitljivo] bo tudi zadovoljen. Ni treba se ti preveč trudit. Skoraj da sem v strahu da te moje pismo ne bo več niti tam vdobilo. Pa če bodo prodajali, in tako naprej mislim da niso še toliko vredili. Pa nič mi ne omenil ne kam mislijo partirati , ne kako. Pa saj res pri tako muhastih ljudeh se ne mora tako in tako nič gotovega vedeti. Spoznavam tudi da se ne Bog ve s kakšnim veseljem od tam pač pripravljaš [nečitljivo] domov. ko vdobiš to pismo sporoči mi vse natanko kam in kedaj bodte šli. Pa kaj ali prav za dešpeto ne morejo iti na Trst? Sedaj me bo vedno skrbelo kako bo z robu ako ne pojdete na Trst. Gotovo nič prijetnega. Pa še naj več je to, kako boš ti revica morala vse to vrediti, in še njih po vrhu imeti na ramenih, in žali bog jaz ti pri tej stvari ne morem dati nikake pomoči. Bog naj te spremlja, in nudi pomoč, ter upaj da se bo vse zadovoljivo rešilo. Kristili je tudi meni pisal, in od Danile mi pove več kot vsi ti druzi. Pisal je tudi kako jim je minula svadba od doma prav malo pišejo že danes tri tedne sem jim denar poslal, pa niti ne sporočiti ali so dobili ali ne. Kljub vsemu delu en toliko bi lahko spisali. Si želim da bi ti že enkrat doma bila, in zdi se mi da ne bilo toliko prenašal težko kot sem si praj predstavljal. Vsaj pisma bi gotovo bila lepša, in več bi od doma vedel. Radi Daniline trmice ne bodi nič v skrbeh so že večina otrok takšni. Vseh lastnosti ima več dobrih kot slabih. Upam da ko enkrat s teboj bo, da bo vse minulo oziroma se popravlo. Temu je krivo največ striženje, ker vsaki krat treba je bilo jo streči prisiljeno. Sedaj pa kakor praviš da ti je Kristili pisal je gotovo boljši. Ludvik je zelo žalosten, Štefanja da mu je pisala še samo enkrat kar je tukaj. Pravi da ne bo jim pošiljal ne denarja ne nič. Rekel sem mu da si mi pisala da naj spiše kaj, in da ti jaz pošljem rekel mi je da zakaj ne pa ti njemu kaj pišeš. Torej hotel je reči da moraš ti njemu praj pisati potem da bo on tebi. Torej Feliče odpiši mi hitro, ker me zelo skrbi kako se bo vsa ta stvar iztekla. Ako bi ne bilo drugače, da biti robo pustila pri Tonuli v Genovi. Torej te pozdravim in vroče vroče poljubim Vedno ti zvesti Francili



Tudi tukaj je vročina in smo se začeli cediti. Piši vedno na star naslov, potem mi že Poldič prinese. Pa žali bog vedno dan pozneje. Danes je nedelja pisemce pišem pri Poldiču.