ELEKTRONSKA ZBIRKA PISMA

Zürich, 3. VIII. 30



Draga mi Felička!



Danes prodajam čas, in sem prepričan da celi teden ne bom več imel tako lepe prilike za ti pisati. V prvi vrsti ti naznanim da jaz sem zdrav, kar upam tudi od tebe. Delati je pa treba za vse žive in mrtve. Vreme je tako neumno da je že preveč. Naprej dež vrhu dežja in vse edno je treba delati. Dosti zrnadi smo tudi zgubili vedi da v juliju prav malo kakšen dan je bil brez njega. Avgust se bojim da bo ravno takšen, kajti včiraj je padal in danes pada zopet. Pa kako frišno in mrzlo, da je treba kakšen krat zakuriti peč! Ali imate tudi tam takšno vreme? Odgovora na moje pismo nisem še vdobil, upam da vdobim jutri, ker danes ne nosi pošte. Nocoj sej sanjal o tebi, in se mi zdi da prav v resnici mi stojiš cel dan v bližini, in cel dan mislim le na te. Tudi sanje izpričajo spomine? Kaj? Kot lansko leto, tako se tudi letos vedno mučim z mislimi da kako bi se dalo na en ali drugi način priti skupaj. Škoda da si tako daleč. Nevem zakaj ne bi bilo mogoče enkrat sem priti tvojej gospej? Takšni so kaj? Gledajo tudi oni za potrošiti manj no je mogoče kaj? Tukaj smo bili ob ednem času v strahu da nas bodo poslali domov. sedaj se pa je naenkrat toliko dela nabralo, da prav gotovo nas ne bodo ob prvem času pustili domov. Ali si se tudi letos naročila na kakšen list? Tukaj nam ni pomanjkanja za slovenske liste. In tudi čas mi letos zelo hitro mine. Pomisli nocojšnjo noč je že dva meseca pasalo odkar so me pobili. Zdi s mi da je bilo včeraj. Še dva in je tukaj bandima , potem bomo šteli že tedne. Pa radi Anice ali so napravli že g. potrebne korake? Samo da ne bodo čakali zadnji čas! Da bi te ne morda potem zopet dol spravli? Potem tudi jaz ne bi šel več domov. včeraj sem bil pri Poldiču, tako je lep njegov fantič da se ga nemoreš na noben način nagledati. Sedaj je približno tako, kot tvoj Fredi ko si ga imela v Biljah. Poldič se je pa močno postaral, in posušil skoraj da izgleda starejši od mene. Vedi da je težko tudi to življenje, zasluži kolikor hočeš če moraš vse vkupit ti vse edno nič ne ostane. Sedaj ko sem po svetu se mi zdi da tam več blagrujem naše življenje doma, kajti v resnici je edno najlepših izmed vseh stanov, in z njim najlepše izhajati, če bi ne bilo v naši družini tako neumno vpeljano. Tako pa si ni mogoče pomagati ne tako, in ne tako. Pa upajmo da se bo sedaj izboljšalo. Pa čaki osel da trava zraste. Dolfič mi je pravil da Lizeta je zelo suha. Sedaj mislim da bo Milka kmalu na vrsti kaj? Od Pepke se mi zdi res čudno! In če pomisliš ni nič čudno. Pa ni nič rečeno da nas lahko tudi nas kedaj nagliha. Brat od tete Pavle mi je pravil da sestra je prišla naravnost domov, in da sploh ni bilo spoznati nobenega znaka bolezni na njej. Po nekaj dneh da je odšla na županstvo po opravku, in iz izpraševanj to in, ono i.t.d. da so jo napravli nervozno nakar da jo je njena bolezen kar tam v uradu napadla, in so jo takoj spravli v Udine. Pravijo pa, da ji bo gotovo prepasalo , sicer če ji bo le mogoče tiste neumnosti izbiti iz glave. Veš kaj sem tudi slišal da si ti že dolgo ostrižena, kako da mi ne poveš? Sedaj je ura pet pop… in se je sonce šele sedaj nekaj pokazalo.

Pozdrave ter vroče poljube od zvestega ti Francila.