ELEKTRONSKA ZBIRKA PISMA

Zürich, 20. IX. 30



Draga mi Felička!



Gotovo me že malediš da toliko časa nimaš pisma dragica saj veš da če bi le utegnil ne bi ti storil tako dolgo čakati. In še danes sem tako slabo razpoložen da sam ne vem kaj i kako bi to pisal. Prvič ti povem da tvoj predlog za se spravit v Jugoslavijo sprejemam. Pa kako da mi nič ne omeniš da sem ti jaz že spomladi ravno iti predlog v Egipt poslal? Ali si pozabila? Toraj stricu Petru sem pisal, ter ga prav ponižno prosil da bi se za stvar za vzel, in mi pomagal bolj kot mogoče. Prosil sem ga tudi da ako ni kos sam da naj stvar priporoči Cijanu možu od Gabrijele ker bolj pozna razmere ker je že več časa tam, in je tudi vpliven človek. Torej stvar je v teku sedaj bodemo videli kaj bo stric Peter odgovoril. Pa samo da se ne premisliš. O kakšnih pogojih za kaj vkupiti nisem nič dal v pismo ker za tako je treba samo pogledati. Dodal sem da jaz imam strah iti domov, za kar sem tudi obveščen. Torej če bi se to vresničilo bi ti morala spraviti Danilo in blago, kamor bo treba, ker jaz ne pojdem več v Italijo. Pa kaj hočemo govoriti o tem, ker nima smisla dokler ne dobimo odgovor od strica Petra. V resnici je žalostno v takšnih [nečitljivo] ker da bi po redu bilo bi doma lepše bilo, pa dokler je pri nas tako v resnici ni za hoditi več v naše kraje. Kaj je treba sedaj teh skrbi? Čemu? Jaz bi tako poklel vse skupaj da če bi me Bog uslišal bi se morala cela banda z Vatikanom vred pogrezniti. Pa kazen jim ne uteče pride čas že za to. O našem načrtu ni treba nič nikomur pisati, ker je bolje da gre vse na tihem. Kadar bo za res, bom že jaz domov pisal. Za ti iti v Egipt ni treba si niti misliti, bom raje jaz ostal tukaj dokler se bo dalo, ker v zimi tam bomo samo jedli, in zima zima ta je huda. Da bi v takšnem slučaju pomlad bila nič za to. In če hočemo iti je treba ravno sedaj iti, ker drugače kadar se je enkrat doma ne moreš več ven. Tam je hudič sam črni. Hočeš vedeti zakaj so Sonjo zaprli sicer skozi njo je prišla vsa ta reč ven povedala je neki osebi da naj čita še enkrat ˝popolo di Trieste˝ da jutri ga ne bo več. V resnici tisti večer so ga pognali v zrak. Potem skozi toliko časa je tista oseba ovadla in tako je prišlo vse ven. Hilarjota pa radi tega ker je nosil z motorjem vesti iz Gorice na Livek, in potem so šle naprej. Oziroma imam shranjene vse te glavne časopise ti jih hočem poslati tudi če je ne vem kaj. Pa ko jih boš čitala se boš še v resnici bala iti v naše kraje. Tukaj Škin ni še nič gotov o penziji pa vdobil bo prav gotovo kaj. On ne dela prav nič tukaj kot čaka tisto stvar da mu rešijo. Denar pa vse edno vedno ima gotovo mu dotična gospodična kaj pomaga. Toncili mi je pravil da Zofa je pustila vso robo doma. Vzrok pa ker svoji si zidajo hišo, in nima kam deniti. Sicer da za robo spraviti ni nikakih sitnosti da se plača spediterji toliko od [nečitljivo] in spravijo vse oni. Letos kar nas je tukaj nobeno nima nobenega trošta iti domov edni pravijo da bodo šli v Francijo drugi v Turčijo itd. Sami ti stari le bodo šli domov. Dolfič tudi pravi da bo šel v kakšno državo da bo lahko spravil družino. Tako da je v resnici iz naših krajev celo preseljevanje. Odkar sem ti zadnjo pismo pisal sem sanjal dvakrat od tebe in sicer da smo prišli domov in da si se jezila da zakaj nam niso pustili nič grozdja. Ali res je ne bomo več zobali? No pa saj tam imajo tudi grozdje. Pa bomo videli kaj še vse bo pred. Mogoče iz vsega tega ne bo nič. Potem pa bi bile naše družine že po vseh državah skorej.

Sedaj pa končam in te vroče poljubim

Tvoj zvesti možek Francili