Zürich, 10. V. 32Draga mi Felička!Pismo po Brunotu sem vdobil hvala ti lepa! Pa tako žalostno pišeš! No saj Bog ti vedi pa korajžo Feliče, že v zadnjem pismu sem te rotil da bodi korajžna in ne obupavati, ker korajža prenaša vse težkoče. Bruno se drži korajžen, in mu ne bo hudega. Jaz sem ga videl drugi dan ko je prišel, rekel je da se mu zdi da gre še zmiraj naprej z vlakom. Danes je nedelja, po poldne pojdem h njemu, da ga kam popeljem. Povedati ne zna prav nič kako je kaj doma, je treba prav cukati besede iz njega. Meni sedaj mi ne gre bog ve kaj prav delo imam zunaj, in sicer delam tak kamor je bil prej Dolfič delo zelo grdo, in še dež skoraj vsaki dan, tako da sem napravil samo 80 lir dela cel čas kar sem tukaj. Pa upam da bo že boljši je bilo lansko leto v začetku tudi tako. Samo vreme da bi se enkrat ustanovilo. Nocoj sem sanjal od vseh doma, samo tebe nisem nič videl, drugih pa vseh. Več večirov sem že o tebi sanjal. Ne vem zakaj se mi zdi tvoje pisemce tako žalostno! Pa vse edno je imam tako rad, da je moj dar tako je vsaki dan parkrat prečitam, in je nosim kamor grem s seboj. Priznam da trpiš, in je hujši trpljenje za tistega ki ostane doma, kot za tistega ki preč gre. Pa prav za nobednega ni mamica vedi da tudi jaz trpim, in najbolj srečen sem da sem na delu, in veliko razmišljam. Najbolj žalostna je nedelja ker si človek le na dom in dragih misli. Tako je tudi s teboj kaj Feliče? Pa vedi Feliče da druga leta sem zelo lažje prenašal kot letos. Kajti mislil sem si da tebe tako in tako doma ni, in sem se lažje vdal v usodo. To pa ti povem da za naprej naj si bo tako ali tako, da si ne želim več preč od tebe. Saj mi ne zamiriš kaj? Feliče? Kako občutiš ono bolečino na desni strani vedno bolj, pojdi k zdravniku, in ot brez druzega kajti človek ne ve kaj pride in, posebno še v takem stanu . Vbogaj me Feliče in pojdi. Žal mi je sedaj zakaj nisi šla že prej ko sem bil jaz še doma. Torej Feliče pojdi kakor ti pravim, čim prej tem bolje, in če te zdravnik pošlje na žarke, napravi vse, sicer raje da ne bi ne bilo nič, kot kaj slabega. Kadar bom imel denar ti že pošljem, ni treba se bati stroškov. Kako pa drugače se kaj počutiš? Ali ti je včasih slabo? Piši mi vse! Vse! Tvoja želja je ti pisati dosti pa kaj ti hočem pisati, ker nimam kaj. Saj rad bi ti ustregel in popisal tudi dve poli papirja. Kako je sedaj doma ko še Brunota ni? Tata je li kaj bolj pozdravel? Sedaj bo kmalu za kositi deteljo, plet krompir sploh največ dela. No pa pridejo tudi češnje kmalu, ter bodete hodile z Danilo brat. Pa šparga ali ti pride kakšna v prt? Tukaj se jih vidi zelo dosti pa pridejo stati 12 lir kg. Tudi pomidore se že vidi. Pa doma, ali ste jih že presadili? Kedaj pa Milka pride? Ali pride sama, ali z Edvinom? Dolfiča sem videl samo prvi dan ko sem prišel potem nič več. Včiraj sem šel kamor hodi on večirjat pa ga ni bilo, mogoče je šel k Poldiču. Drugače piši vse kaj je novega pri Biljah. Če pride Slavko S. še kaj k nam, namigni mu da kaj češ napravit s tistimi bukvami, ker so svoje! Če poreče da uničiš, najbolje da storiš. Ne vem kako mi ni padlo nikoli v glavo ga vprašati. Sedaj pa končam, jaz sem zdrav, upam da tudi s teboj ne bo hudega, pa vse edno napravi tako kakor te skoraj prosim kako pa Danila, poljubi jo v mojem imenu! Pozdrav tatu mami in vsem doma, največ pa tebe in Danila poljubiTvoj Francili
Faksimile tega pisma še ni na voljo.