15. bo moj god. Piši mi za vezilo dolgo pismo. Jaz strašno rada dobivam dolga pisma in lepa pisma. Sem Ti pripovedovala o Marti v Sarajevu, ki se se zadnjič seznanila ž njo. Ona in njen mož mi pišeta krasne reči, čisto ne zaslužim. - Ti mi niti toliko ne pišeš, kolikor zaslužim. - Pomisli, moji lasje so danes strašno električni. Kadar jih češem, kar praska in zdaj sem jih pogladila v drugi smeri pa so se čisto svežili. Tudi to me veseli! - Danes se strašno neumna. - Zakaj si Ti žalosten. Take krasne stvari pišeš in toliko ljudi Te ima rado. Nekaj bi napisala - ali to ni lepo pismo. - Veš, to je škoda, da nisi Ti tukaj v Pragi. - Ti Slovenci, ki so tu so suhi, suhi, suhi! Prepiram se ž njimi o rusko-japonski vojski. - Torej, piši, če si dobil moje zadnje pismo, če mi prevedeš Heineja, piši mi, kar si mi obljubil ...Moja mala spi. - Krasna je. Vlado je proč, jaz pojdem zdaj tudi proč okoli po dežju. Da piši tudi, če imaš mene rajši ali Vido? Veš, to ne dovolim!Da, pošlji mi svojo fotografijo za moj god - enkrat si mi jo obljubil!
Faksimile tega pisma še ni na voljo.