Velecenjeni gospod!Resnica je, malo sem se pač nasmehnila vašemu pismu, v katerem ste se tako po krivičnem majčkeno zjezili na-me. Menda Vas je moja pošiljatev vendar uverila, da tudi na »Zvon« mislim. -Še celo!-Govekar me je tudi prosil za referat o izložbah, pa sem mu ga odbila, ker sem ga bila Vam obljubila prej.S tisto »Nado« pa, ki je začela zjutraj izhajati v »Slovanu«, je pa taka: še lansko leto v jeseni sem obljubila Govekarju, da mu napišem obširnejšo povest iz našega ljudstva. Osnovo imam že dolgo, ali še zdaj se mi ni vse čisto zjasnilo. Ko je bil Govekar zdaj poslednjikrat v Pragi, me je zopet spominjal za stvar in jaz sem rekla, da mu jo pošljem. Potem me je pa zgrevalo in odločila sem, da napišem stvar raje za »Zvon« ker imam pri »Zvonu« bolj prosto roko.Z njimi bi se morda kaj prepirala zaradi vsebine. Dam namreč sliko, kakršni so naši duhovniki in kakšni bi lahko bili (to se razume, da ne mislim porabiti v dokazovanje farovških škandalov), potem naj bi bil še učitelj tam, kakršnega si jaz mislim, kterem pa ljutstvo vendarle ne zaupa, ker je škric in ni iz njihove vasi doma, in nazadnje še mlad župan, ki resnično in uspešno deluje v korist celi okolici. Za župana imam model, mladega Rusa v Loškem potoku, kterega morda poznate. Tako, to je za ogrodje, vse drugo se šele kuha - Mislim, da bi Vam stvar lahko dala za glavno povest drugo leto. Letos Vam pošljem še nekaj črtic, referat o gledišču, nekaj čeških knjigah in morda še več Zagreba kaj, če bo v jeseni, ko bom doli tam kaj »los«.Ali zdaj še nekaj! Ali Vam je znano, kaj je s tisto častno nagrado, ki je bila pred enim letom pri »Zvonu« razpisana? Jaz bi se namreč tudi rada enkrat za nagrado oglasila. Koliko knjig je že dobilo nagrade, Cankarja ne mislim, ta jih zasluži desetkrat toliko! Ali drugi! Jaz vsaj mislim, da ne ostajam za njimi. - kaj vendar pošteno delam in se trudim, uspeha imam pa od vseh najmanj. - Glejte, zdaj pišem »Nado«, ki bo imela 10-12 poglavij in mislim, da bo lepo umetniško delo, četudi nič epohalnega, tisto dolgo povest za Vas pripravljam. Pri Kleinmayerju bi rada iskala »Na otoku«, moderno idilo, ki jo imam že vso v glavi, samo napišem jo še doli na počtnicah. Zdaj pa še seštejte, koliko sem tega že napisala! V Edinosti vsaj 100 feljtonov, v »Narodu« ravno toliko, v nemških listih tudi toliko in še štiri knjige. To je vendar dovelj, kaj, ko sem še le 25 let stara! In da mi lahko privoščijo enkrat eno nagrado, to tudi stoji, kaj?! In potem, koliko rečij sem prevela! 1 češko, 1 nemško dramo na slovenski, 1 slovenski roman 180 tr. 1 hrvatski roman 320 str. na nemški. O drugih manjših rečeh molčim. To je poštena bera za teh pet let, kar pišem. In za to mislim, da imam pravico, da se tudi jaz oglasim, kadar bo zopet kakšna nagrada izpisana, a »Zvon« bi jo za drugo leto lahko razpisal. In koliko drugih osnov imam! – Za Mohorjevo družbo hočem napisati »Zdravje otrok prva skrb matere!« – higijenično razpravo o odgoji otrok, osobito v prvem letu, ker vem, kako se v tem pri nas strašansko greši. Potem prevod dveh aktovk in eno 3dejanko iz češkega in kako slovensko povest na nemški. Torej vidite, da delam in ne lenarim!-Ali zdaj dost! - Tisto je Const. =Konstantin, kakor ste prav uganili, - sploh, pa če Vam ni težavno, mi lahko pošljete prvo korekturo, da imena evtl. popravim, če bi jih stavec ne znal čitati.Naslova sta oba prava. Stanujem v »Neureutterjevi« hiši Ulice Karoline Svetle, ki pa se je imenovala prej »Poštarni ulica«.Zato sem tudi jaz spočetka javljala, da stanujem v P. u., četudi je po novem prav U. K. S. 21. - A zdaj mnogo najlepših pozdravov!Zofka Kveder10. VII. 03
Faksimile tega pisma še ni na voljo.