Zagreb, 18. 7. 07Velecenjeni gospod doktor!Po dolgem času se zopet oglašam. - Upam, da mi ne bodete zamerili. Pisarila sem nekaj po hrv. časopisih, z »D. P.« sem imela dela - in potem družinske razmere so me dokaj okupirale. Menda veste, da imamo punčko, ki bo stara jutri tri mesece. Preselili smo se tudi. Zdaj smo v Ilici. Moj mož je bil par tednov na Dunaju in je zdaj specijalist za oči. Skrbi in dela imava oba čez glavo. In zdaj 15. sem se jaz preselila na svoje lastno stanovanje. Moj mož je prevzel stanovanje po nekem drugem očnem zdravniku. Drago je sicer strašno, prostora je pa malo. Imamo samo tri sobe a dve potrebuje mož za ordinacijo in čakalnico. Jaz nisem imela doli potrebnega miru za delo. Ulica je bučna, nabita na enem kraju (vis a vis hotel Royala) in prašna. Zato sem si najela tu gori na Josipovcu majhno sobico s kuhinjico pol zaradi sebe, pol zaradi otrok. Tu imam jaz svoj mir, otroci pa zraka zadosti: Služkinja je ostala doli, samo po perilo hodi vsaki drugi dan. Medve z Vladico hodiva na obed in večerjo doli - blizu imavi. »Pikica« pa - to je naša najmlajša, imenuje se prav za prav Micika - je tako dobro punče, ker spi in je čisto po minutah. Tako imam vedno dovolj prostega časa, če hočem kam oditi, - Upam, da bom tu delala, kakor želim. Prvo stvar sem napisala za Vas, pa prosim, da me kmalu zopet uvrstite med Vaše stalne sotrudnike.Letos ne morem v Ljubljano, čeprav bi rada. Ne morem pustiti »Pikice«. Ima temne oči in lase in strašno jo imamo radi vsi. -Pozdravljam Vas posebno lepo in če niste maščevalni in če ne plačujete vselej in brez izjeme enako z enakimi, Vas prosim, da me razveselite s kakšnim pismom, če imate čas.Vaša stara veselaZofka Kveder JelovšekNaslov: Zagreb, Ilica 41.
Faksimile tega pisma še ni na voljo.