ID
633
PošiljateljFranjo Boršnik
Poslano izKarlovec
Poslano vLaze pri Logatcu
Datum1878

Dragi mi Jože!



Obžalujem, da Te moram letos iskati v Ljubljani in sicer na kraju, kateri Ti ne more biti preprijeten. Prepričan sem pa, da si možakast dosti, da si iz te malenkosti ne storiš ničesar, če Ti je tudi sodnija preskrbela nepovoljno stanovanje za nekoliko dni. Pomisli le, koliko učenih, bogatih mož, celo visocega stanu je bilo že zaperstih po več let, in še jih bo prišlo mnogo na versto! Če je tudi Tebi odločila osoda to sodbo, gotovo si ne bodeš zarad tega iztergal ne enega lasú. Kakor je rado, tako pa naj bo.

Vsaj ti je žena tako pametna, da se je, kakor mi je pisal brat, vdala v osodo brez da bi bila nad tem vsa obupna. In zakaj tudi ne! Kaj tacega se pripeti lahko naj bolj pravičnemu možu pri vsej nedolžnosti. Se ve, da zamudiš malo časa in da se dolgočasiš; ali stim nisi še mnogo dobička zgubil. Prešel bo tudi ta čas in potem je pri kraju komedija.

Pred tednom sem bil šel malo pogledat na Dunaj. Rečem Ti pa, da ne bi bil mogel imeti slabeje poti. Dež, sneg, grom, toča, soderga, babje všeno in bog zna kakav satan še je naletaval dan na dan neprestano; mej tem strašanski vihar, da je podiral mogočna drevesa ob potah. Gotovo bi sedel raje na Tvojem mestu, nego da sem moral potovati v tacem vremenu. Sedaj je tukaj vse zmerzlo – nastopila je iz novega neprijetna zima. Ko sem bil na Dunaju, so ravno pokopali očeta našega cesarja. Bilo je pa tako vreme, da nisem hotel iti, da bi gledal to svečano ceremonijo.

Okoli tega kraja, kjer sem jaz sedaj, so se začeli roparji in tatovi kaj pošteno gibarti. Pred včerajnem so necega moža iz domače vasi tolovaji pri belem dnevu konec vasi napadli, ga skoraj do smerti potolkli in mu dva konja z vozom vkradli, na katerm je peljal apno na prodaj. Naši grašini je odnesel tat iz vertne hiše naj lepše cvetlice. Veš tedaj, če se je jelo rože krasti, da ne more biti preveč dobrega na mažarskem. Presilni davki, ki si jih mažerji sami s svojimi neumnostmi nakladajom, so krivi, da je nekdanje dobro življenje prostemu ljudstvu izginilo skoraj popolnoma. Prihodni torek imaš svoj god. Bodi prepričan, da ti želim vse naj bolje v Tvojo korist in vsih Tvojih najbljižnih. Samo da si zdrav, vse drugo pride ob sebi, samo da si zadovoljin v vsacem položaju.

V upar dneh hočem pisati Tvoji ženi. Ti pa mirno počivaj še te dni, katere si v Ljubljani, vsaj se boš moral potem truditi pri raznih opravilih. Sicer pa bodi pozdravljen in misli si v kratek čas, da si v gosteh. Čas prinese, pa tudi odnese. Da si mi zdrav in radosten!



Tvoj

Franjo

1878 iz Karlovca

Faksimile tega pisma še ni na voljo.