Velecenjeni gospod Vidic!Pišem Vam v tem, ko sem nepopisno slabe volje. Zakaj? No, šolo imam, evo vsega. Toda k slabi volji je še mnogo pripomoglo to, da me špikajo od vseh strani, da sem sodila premilo Gov. knjigi. Bog moj, ko bi jo sodila kakor sem mislila pred prvim vtisom, bila bi zapisala naravnost, da se mi - gabi. Prav mi pišete, da naj bi vendar opustil tiste vedne boke in kipne prsi ter pogledal malo bolj v dušo. Dolenc je v poslednjih st. popolnoma drugačen. Göstl mi je pisal baš danes, da je tudi njemu odveč in da G. pozna le jeden del - slabši - svetovne literature in sicer prozni le - Zola in tega posnema. Oh, da bi on poznal fine, najfinejše realiste, kateri pišejo tako prekrasno! Dah - valjati se po blatu to je vžitek Zole, ki že hira. “Domovino” čitam v čitalnici, hvala. Mene jezi sedaj, da je bila moja kritika tako mila, moja sestra je bila silno huda in hotela mi je poslati v “Slov” odprto pismo, a nisem ga sprejela.Ne morem dalje, preveč sem razdražena, ker sem že preveč pisala danes. Jutri dalje, Bog!Toda - jutri - le ni šlo in nadaljujem še le danes 25. IX.List sem, hvala Bogu, zaključila in sedaj diham svobodneje. Ali suša je bila, suša in ko bi one ne bilo, ne bila bi tiskala odgovora Vam, ali bila sem uprav primorana. A pròpos! Ne vem, če sem Vam pisala, da jaz Danice ne poznam, ker je nisem nikoli videla ter tudi nimam pojma, kako bi izgledala.Sedaj mi bo boljše v “Slovenki”, leposlovnega imam dovolj. Bežek me je prosil, naj mu dam ono povest, katero mi je dala Kersnikova gospa, za prihodnje leto pa “Zvon” toda zavezala sem se, da mu pošljem kaj novega, modernega in ta povest napisana pred 6 ali 7. leti je res bolj primerna za “Slov” nego za “Zvon”, dási sem bila še dovolj “modra” res, skoro da se čudim. Le tiste veselice na deželi mi ne ugajajo, ali pustim povest, kakor je, kakor jo je Kersnik pustil. Danes sem malo mirnejša, zakaj? Zato, ker je sobota - popoldne prost jutri pa nedelja - tudi mi ni treba v šolo. Ah ne, moj najhujši sovražnik bi mi ne mogel naložiti večje pokore nego sem si jo sama, da sem postala učiteljica. Vtem, ko se drugi redé in debelé, vesele in prihajajo iz šole smehljajoči srečni in veseli se jaz v razredu gnijem, jezim, belim, zelenim, hiram, a ko prihajam iz šole, še pogledam ne nobenega in to sem čisto druga stvar nego kadar me Vi vidite o počitkih.Odgovoriti sem morala nekaj na napade radi “Salonske” in to sem storila. Govekar čita med vrstami lahko marsikaj če le hoče. Najboljših knjig ne prevajajo, ker so silno, silno drage za prevajalca, torej kakove Francoze pozna? Veste, da mi je žal, res za Govekarja, ker bi res lahko pisal drugače če bi le hotel, poglejte n. pr. Dolenca! To je divota - poslednji zvezki. Kaj poreče, ali me napade? Naj me, odgovorim mu ne jaz, ampak po Francozih in Italijanih. Ali boljše je, da mu prijatelji in jaz sem mu tako govorila kakor bi rahločutna sestra svojemu bratu, katerega se boji užaliti.To je pa značilno, da Vi vsi - klubovci - vsaj resnejši in treznejši in najbolj resni zdite se mi Vi pa Göstl obsojate tako pisarenje. Dam Vam vzgled. Nek Italijan - spoznala sem ga iz ruskih prevodov - je spisal debelo knjigo takih novel. Ostudne so, dasi pisane v prekrasnem jeziku. No in veste, da te knjige ne imenuje nobena italij. revija, nobena? Da tega pisatelja niti ne štejejo med slovstvenike razen v toliko, da je - slavist, da prevaja ruskega?Nobeden, nobeden ga ne pozna in jaz sem prišla do njegovih umazanih knjig po čudnem naključji - ne, po moji slavomaniji. Zanimala sem se zanj, ker je prevel vse imenitnejše pesmi in povesti ruske v italijansko in kakav je njegov jezik! Diven Vam pravim in vendar jaz znam da ekzistuje ta pisatelj “revuje” in Italijani pa ne ali vsaj velika večina ne.“Vaša” Marica je gotovo že v Ljub. a spomnila se me ni nikoli razen v pismih do gč. Mil. Tam je mnogo pisala o meni: Kregana je pa bila, ker ni šla pozdravit svakinje gč. Milke. Z Vašo sodbo o dr. Strgarju strinjam se popolnoma in čudila sem se, ko mi je Gregorčič pravil, da je imeniten za družbo, da poje rad smeje in šali se pa še rajši. Čudno!Včeraj je bila gč. Milka Plaper tu. Povedala mi je, da ste bili v Mozirji. Torej res ne prideta v Trst z Aškercem, kakor sta obetala? Ah, pridite, pridite! Kaj delajo Zanjerjevi? Povejte gospej, da mi je še danes žal za tisti dan, kojega sem tako grozno preživela v gozdu ter da ji poljubljam roko, da mi odpusti. Pozdravite tudi vse druge in Vaše č. stariše. Vsi so mi bili tako ljubi in Vi - še posebno. Da Vas Bog poživivdana Marica
Faksimile tega pisma še ni na voljo.