Preljubeznivi g. Vidic!Hvala Vam lepa za zalepko in dopisnico. Čestitam za mariborski dekret, a upajmo, da bode ono boljše mesto, kaj? Danes sem hotela nesti Vaše pozdrave z dopisnice ,,Vašej\'\' Marku, toda odložila sem zopet klobuk in suknjo ter ostala doma. Ona je vedno tako vesela, jaz pa pravo nasprotje, osobito sedaj. Vsi trije sestrini otroci so bili bolni za škrlatico, Nada in mali sta dobra a ona – Vidica se spominjate? – Katero sem oni večer, ko ste bili Vi tu, slušala v prvič reči r , ki je prašala: Še mi smo vojaki kolenjaki ? ona je dobila še vodenico in pljučnico pa so ji menda štete ure. Obletnica baš od lanske nezgode. – Prosite še Vi in G.lda mine skoro to leto, da stopim za vselej iz javnosti, tu za pečjo bom pletla nogavice, čitala in se \'debelila. Zvon mi dela bele lase, osobito Bežek s svojimi korekturami. Citirala Vam bom prihodnjič nekaj mest. – Pozdravite mi prav lepo ,,mojega\'\' ljubeznivega fanta G.a. pa mu recite, naj me tolaži. Evo Vam roke ,,čez hribe in doline\'\'!
Faksimile tega pisma še ni na voljo.