Veleljubeznivi in srečni g. Vidic!Iskreno, prisrčno čestitam. Kako me je razveselila Vaša dopisnica veste gotovo, ker znate, kako smo se vsi zanimali za ono stvar. V sredo, ko sva z Milko odšli z doma, da bi bili nekoliko sami ter da bi naju ne motili poseti, je došla vaša brzojavka, katere pa isti dan nisem videla, ker sem šla iz mesta naravnost domov. Danes pa, ker sem bila svobodna, sem takoj tekla zopet k Milki še z mojo dopisnico in oba sva se veselili, ker sva priznali, da zaslužite tak avancement, ker sta tako ,,modri in pametni\\\'\\\'. Bog Vas živi!Moj Bog, kako razumem Vašo srečo, ker ste se rešili nevščečne šolmajštrije! Pač blagor blagor Vam! Tudi Vaši in Márica za gotovo presrečni po vsej pravici. Kaj naj vam danes pišem? Vse se mi zdi tako malenkostno proti temu. Z Bežkom sva tudi v Vidmu govorila o tem med drugim. Tudi sem ga radi ,,Trojke\\\'\\\' ali mi je dejal, da ga je Gov. speljal na led, ker je on /Gov./ imel gotovo kak interes, da je knjigo tako hvalil, a se skril za navadnimi šiframi Göstlovimi. Knjiga ne zasluži take hvale zato sem jaz raje molčala. Ne pravite Gov. tega, ker bi bil hud in ker ima dovolj drugih nevšečnosti. Bog Vam daj še mnogo sreč. To Vam iz srca želi vsa udanaMárica
Faksimile tega pisma še ni na voljo.