Ljubeznivi gosp. Doktor! Hvala lepa za Vaše lepe razglednice. Kako ste vendar ljubeznivi! Z Vašo dopisnico sem dobila oglednico Göstlovo iz Weissenbacha pa Milkino dopisnico iz Žalca, kjer se ji baje godi prav dobro. Zakaj se mi je v Laxenburgu slabo godilo? Mudilo se nama je, to je bila vsa nesreča, sva se menila vendar ves čas tako modro in [nečitljivo]! Milka mi piše: ,,Vidic mi je pisal pa Ti ne povem\\\\\\\'\\\\\\\'. Pravila mi je namreč, ko sva se zadnjič vozili z Dunaja, da ste ji Vi imeli povedati važne stvari, a sila je bila tako velika, da se nisva mogli niti pozdraviti. Zakaj istega ne poveste naravnost meni? Zakaj, a? Vi vedno zahtevate, naj Vam jaz odkrito povem, to in ono, kaj ta ali ona misli in govori o Vas,Vi pa sami tega ne storite. Torej? Ali me hočete vedno le farbati? Proti Celju se odpeljem šele še le v soboto na koncert, ker se mi tukaj godi prav dobro, kakor bi ne bila niti v sanjah pričakovala, da mi bode tako ugajalo. Le gostilna je prav slaba in jem v njej vse tako-le nekam po sili; zrak pa mi dene tako dobro, da že v teh par dneh vse drugače izgledam, kar pri meni ni čudno, ker se v kratkem pripravim pa v kratkem zopet padem. Včeraj je bil tu Benkovič no, saj sem vam pisala jako duhovito (?) karto. V Poličanah izstopim, da pozdravim Grileta potem pa v Celje. Saj pridete Vi tudi kaj ne? Dajte, dajte! Sedaj se pripravlja k nevihti; zanimivo je kako poka po vseh gričih na vseh Slov. goricah. Iz dolgih cevi streljajo v oblake, da se zdi, kakor bi bila vojna. Ali ste imenitnega Nandeta že kaj videli? Ja, er lebt! Ako mi odpišete takoj, pišite še sem v Sv. Jakob, ako ne pa v Žalec, morda se ustavim tam za en dan. Iz Celja pojdem še z Márico na njen dom v Šmarje pri Jelšah. Ljubezen njena do mene je silno velika, epitetonov nisem toliko, da se še prevzamem. Dobro, da ni moški! Neverjetno res! Pričnite vendar ono povestico ali pa prej še pridite v Celje, da Márico vidite že enkrat. Pa vsaj kaj književnosti mi pošljete. Na razstanku sem tu prečitala in morda sem mlade pisatelje le hvaliti posebno pa kar piše Grivec o ruskem realizmu. Hvala Bogu še je nekaj modrih mladeničev v Slovencih. Glede na to modrost sem jih morda hvalila celo preveč, ako bi natančno gledala na vsebino, a misel, duh zadnjega me je kar prevzel. Ob letu menim list kar pustiti, saj sama nisem zadovoljna z njim.Bog Vas živi! Pozdravite mi Pilsenetzer! Marica
Faksimile tega pisma še ni na voljo.