Velecenjena gospica!Kakor vidim iz Vašega molka, se na-me srdite, če tudi ne vem zakaj. Oprostite torej, da Vas s tem pismom že zopet nadlegujem.Vi gospica bili ste tako dobri, poprej, ko še niste bili hudi na-me, vprašati me kje naj dobite stanovanje za-me. Jaz sem Vas nato za to ljubav naprosila in če ste takrat to za me storili, prosim, če mi hočete z dopisnico naznaniti in sicer Retje, pošta Travnik pri Rakeku, ker se namreč na Silvestrov večer že od tu odpeljem.Ako ste gospodična na to pozabili, prosim, da se ne trudite dalje, ne sprejemam rada dobrot, katere so drugim nadležne.Kakor rečeno, ne vem in ne slutim, kaj bi bilo vzrok Vašemu molčanju, prepričani pa bodite, da se usiljevati ni moja navada. Da me pa to boli, to mi lahko verjamete, ker si res ne vem kaj očitati.Vaš molk je ali znak, da se čutite žaljeno, ali pa znamenje, da Vam za moja odkritosrčna i iskrena čuvstva ni nič - in drugo je huje od prvega. Prepričani pa bodite, da moje spoštovanje napram Vam ostane isto, četudi v bodoče v privatnem življenju ne bodem več iskala prilike nadlegovati Vas o čimur koli in če tudi le s svojo simpatijo.Prosim torej še jedenkrat, da mi oprostite mojo nadležnost ne le za prej ampak tudi za danes!Velespoštovanjem Zofka KvederNB. Ako smem, želim Vam srečno in veselo Novo leto!Ljubljana 20. XII.98
Faksimile tega pisma še ni na voljo.