Zagreb, 22. XII. 21Draga gospa Marica! -V veliki hitrici par besed. Zelo mi je žal, da niste v “Narodu”. Saj nekaj časa da se rešite gospodinjskega jarma. Večna enoličnost in večne male dolžnosti, male brige me ubijajo.Naročila si bom koledar, ki ga je slovenskim gospodinjam izdala “Jugoslovenska Matica”.Me prav veseli da se dela. - Jaz sem strašno okupirana z raznimi malimi intervencijami, ki jih človek ne more odbiti. Mnogo se dobrega stori na ta način. -Kako je ta stvar z “Nado”? Ne vem ali sem Vam že pisala o tej zadevi ali ako nisem, recite Vašemu svaku naj napiše pismo direktno na mojega soproga v Zagreb. - Jaz sem ga vprašala, kako je ukrenil ali on ima toliko in tako teških stvarij in odgovornosti, da se na zadevo “Nade” ne spominja več. - To ni niti čuda, ker mu vsaki dan pride pod roke nešteto raznih prošenj in spisov. On vam petek-svetek sedi v svoji pisarni od 8-½ 3 popoldne in ½ 5 - ½ 9, tako da se že jezim, Ampak saj veste kako kočljivo je tlo na Hrvaškem.Jaz se žalostim da nisem do zdaj z mojimi živci v takem stanju, da bi se smela opogumiti za kakšno večje delo. A polna mi je glava idej. -Skupština “Nar. žen. Saveza” me kar skrbi. Ne vem kako bo izpadlo. Gotovo bodo seje zelo burne. Pa naj slobodno pridejo na krmilo nove sile. - Samo mi ne bi bilo všeč, če bi nacijonalni moment trpel zaradi feminističnih zahtev. Morda se bo vseeno dalo zvezati eno in drugo. -Želim Vam srečen Božič in veselo Novo leto!Prisrčno Vas pozdravljaVaša stara Zofka
Faksimile tega pisma še ni na voljo.