ID
719
PošiljateljZofka Kveder
Poslano izTrst
Poslano v
Datum29. 4. 1899

Zlato moje Ivanče!

Ne veš kako zelo sem žalostna. Nič ni, pomisli nič! In jaz sem se že tako veselila, da prideš! Dr. Pretner je vzel necega druzega in zdaj je konec mojih sanj! Tako srčno rada bi imela kako prijateljico tukaj! Ali kaj misliš na me dušenka? – Julka mi nič ne piše, drugi tudi ne in meni je tako zelo dolgčas! Ti si tako dobra, daj, moli malo za me, jaz sem v groznih duševnih krizah.

Márice niti videla nisem odkar se je omožila. To tudi ni lepo od nje, posebno, ko ve kako zelo sama sem tukaj! Povej mi, povej, če vendar kaj misliš na me. Jaz se te kak dan spominjam. Vsa naša pisma in vsi moji znanci – znank žalibog nimam – te poznajo. Pošlji spet kak članek. Lahko tudi kako razpravo o našem slabem materijelnem stanju kot učiteljice, poštne opraviteljice itd. Napiši tudi kako poljudno razpravo n. pr. o prijateljstvu sploh in med raznimi spoli posebej. To bi bilo prav zanimivo. Tudi o naši napačni vzgoji bi ne bilo napačno. – Kako se sicer kaj imaš? – Kedaj je tvoj god, kedaj tvoj rojstni dan? – Piši prav natanko, ker sv. Ivanov je poln koledar! -Še nečesa bi te prosila, drago dekle! Prav, prav lepo! Nagovorila bi koga druzega ali jaz bi imela res prav zelo rada, če bi Ti hotela biti tako dobra. Veš jaz bom o Binkoštih za kumico pri Rakovčevih, pri oni družini na Poljanah, kamor sem tolikokrat zahajala. O Binkoštih ne morem priti v Ljubljano, ker prideta moj oče in moja teta semkaj in pojdemo potem vsi skupaj v Benetke. Iskati bi morala toraj namestnico in res ne vem nobene, katera bi mi bila dražja in na katero bi se laglje obrnila, kakor na te.

- Prosim stori mi to dobroto, jako Ti bom hvaležna! Darila, seveda, pošljem jaz. Ali hočeš biti tako ljubeznjiva in iti enkrat tjekaj. Jaz jim bom takoj danes pisala – veš odpisati, da že kar trdno predpostavljam, da mi prošnje ne odbiješ. Reci, da si Ivanka, da te pošlje Zofka in sprejeli te bodejo z odprimi rokami. – Prosim, prosim Ivanče, bodi tako drago! – Pisala bi Ti še mnogo, mnogo, toda nocoj moram še „Telegraf.“ Nadaljevati in tudi ono za Garbiščeka sem že začela. – Prosim odpiši mi takoj, da vem kako in kaj! – Prisrčni poljub in pozdrav od tvoje

Zofke

Za kumico bom: Pepici Rakovec, Poljanska cesta, nova Predaničeva hiša poleg klavnice, II nadstropje.

Kaj ne saj pojdeš k moji punčiki? –

Prosim, prosim, prav lepo prosim!

Faksimile tega pisma še ni na voljo.