Lj. 5/1/01
Velecenjena gospodična!
Zahvalim se Ti za srečno novo leto. Razven Tebe se me je spomnil se gospod Cankar, Zupančič in Prijatelj.
Sicer ne misli, zdi se mi, na vsem svetu nihče več na nas.
»Slovenki« nisem poslal jaz ničesar, pač pa sem vse reči pogubil med onimi drobnarijami na mizi. Zato boš morala že sama poskrbeti, če hočeš v resnici k Slovenki. V zadnji številki mi je bil Ilešičev članek o Prešernu neskončno všeč! Tak je bil Prešeren! Kot vsi drugi ljudje, samo da je občutil moralnega mačka v vsi zlosti in obupnosti. Zadnji čas sem preživel v samem delu. Delal sem jako veliko, kot bi polagal račun za vse svoje neumnosti v prošlem letu. Zdaj pa sem čist in želel bi, da ne napišem nobenega verza več, vsaj dolgo časa ne! Zdaj bi se lahko zopet s pridom učil in to tudi storim. Če se mi pa uresniči še onega malo upanja, ki me ni še zapustilo, potem pa bo vse dobro. Zdrav in vesel sem in nekam zadovoljen. Po drugi strani sem še nekaj fatalista in marsikaj me ne more tako grizti, kar bi mi bilo sicer v zlo. Da ste védve na s. večer tako rano odšle, nama je bilo s Florijanom v resnici malo žal. Sicer pa se Ti on zahvaljuje za pakelc tobaka in za papirčke. Zdaj je v Celji pri »Domovini«, jaz pa sem vesel, ker sem se iznebil človeka z absolutno nobeno eneržijo kakor je bil ravno on. Tudi naša sobica je zdaj mnogo bolj prostorna in domača. Kaj pa tvoj mali pacijent? Ali ste ga že pokopali? Kaj pa »čedrca«? Ali si jo že kupila in dala Novaku z mehurjem vred in pa z mojo prošnjo, da naj mi jo pošlje takoj z »ono« steklenico v Ljubljano? To naj stori kakor gotovo je on Novak, jaz mu pošljem pa v zameno in za »novo leto« dva krasna zvezka Julius Verna, s katerimi ne vem istotako nič početi kot z mislimi na najino družbo z Novakom. Sicer pa je on vsega spoštovanja vreden človek in poslati mi mora kljub temu čedrco in ono steklenico. Pošlje pa naj kakor hitro mogoče. Dosedanja moja pipa ni namreč za nobeno rabo več in skoro že ni več prav, da še iz nje kadim. Čedrc pa v Ljubljani nimajo. Kaj pa Mickiewicz? Kako ti ugaja? Kako Brandes? Za Zofko ne bodi preveč navdušena. Ona je sicer talent, preteklo pa bo še precej časa predno kakšna pisateljica. Pisatelj biti ni tako lahko, zlasti pa še za ženske ne, do katerih nam je že a priori od narave ucepljeno neko nezaupanje. Sicer pa, koliko štejemo možkih, ki bi bili v pravem pomenu besede pisatelji? Zato je treba velike dozorelosti mnozega talenta, najbolj pa po mojih mislih onega zdravega instinkta, umerjene fantazije in brezskrbne elegance, ki tvorijo harmonično, veliko sigurnost in so v bistvu duša vsega. Pa, oprosti mi tako pisarenje brez vzroka in pomena. Že hitim, da se poslovim in Te pozdravljam
udani Jos. Murn
P. S. Čedrco pošlji gotovo in prej ko le mogoče!!!!! Tudi ono steklenico naj mi pošlje Novak takoj! Pošlje naj kar vse skupaj v kakšni majhni, leseni škatlici.
Pozdravim tudi gdč. Ivanko.
KORESPONDENCA
Faksimile tega pisma še ni na voljo.