Draga Ivanka! – Tvoje pismo dobila. Ne soglašam v vsem z Teboj . »Slovenke« še ni. Nadaljevanje »Študentk« pošljem v pondeljek. Kacih 20 pisanih strani. To da veš radi prostora. Mogoče najdem kje kaj za listek. – Kritike se ne boj. Kritika mora biti. Slab list o katerem se niti kritika ne piše. In če plujejo kaj za to! To je tudi reklama! – Ali si čitala Zolino Triologijo: Lurd, Rim, Paris? Pa ono Govekarjevo ni taka reč, vsaj že, kakor Ti hočeš, postavil nasproti Suzane dobro, blago, nedolžno soprogo. – Vraga Govekarja ne spoštujem ni malo ali prosim, reci, če res ni tacih žen, kakor je Suzana, če ono razmerje do tistega tepčavega adjunkta obračunaš. Ono je res škandalozno, takih žensk ni, ki bi iskale možkih samo, da udovoljijo svojo umazano svinjsko strast! Panj! Ne vem, kako je to, da se jedno tvoje pismo zgubilo. – Prosim te za to, da mi na moja vprašanja še enkrat odgovoriš tudi glede podlistka »Edinosti«. Poslala sem par stvari v »Agramer Tagblatt« - ali veš, kako je to, da si zdaj nakrat 7 ur v uredništvu »Edinosti«. To v začetku ni bilo. Piši mi kmalu spet kaj. Jaz sem zelo, zelo srečna. Jelovšek je tako blag in dober, tako sem srečna. Poljub in pozdrav. Zofka
Faksimile tega pisma še ni na voljo.