ELEKTRONSKA ZBIRKA PISMA

Draga Ivanka! – Včeraj me je glava bolela, tudi danes mi ni posebno dobro, zato sem napisala samo 14 str. nadaljevanja. Mislim pa, da bo vsejedno dovolj. – Najdaljevanje mislim tako razviti, da se tista Saša Timotejevna naposled ubije, ker pride z Farinellijem v interesantne okoliščine in ve, da Farinelli ne ljubi nje ampak Lizo. Ana postane profesorica na ženski gimnaziji v Sofiji, Sonja Ivanova pa še pred sklepom svojih študij radi prevelicega napora na sušici umrje. Pustiti mi moraš nekaj prostosti in če se bom tudi v celoti ravnala po tvoji želji se v posameznih poglavjih in v vsakem nadaljevanju ne morem. Vsaj to razumeš, kaj ne. Jaz sem si odbrala samo nekaj interesantnejših originalov. No, upam, da boš zadovoljna. – Piši mi radi podlistkov »Edinosti«. Ali bi kaj dali za podlistke? – Ono o Monakovski pinakoteki, naj »Edinost« priobči in ne »Slovenka«. Za sedaj Ti ne morem poslati drugega gradiva. Pa za tretjo štev. kaj. – Do kedaj naj pošljem nadaljevanje za 3. štev. Prva štev. mi jako ugaja, posebno Daničini članek. – No, veseli me, da je Gregorinova pisarna enkrat z menoj zadovoljna. – Pošlji mi takoj odtis mojih »Študentk«, kakor hitro jih stavijo, da napišem nadaljevanje. – Kaj z Kristanom zdaj spet občuješ? – Torej Ti stojiš zdaj v znamenju narodnosti? – Na, dober tek! – Vse te stadije sem že prošla. Slovenka sem in bom a zato se mi ne dopade več tisto opojevanje na frazah in lepih besedah. Ginjena in solz, narodnih veselic in plesov, govorov in napisnic je pri men vedno obilo a druzega nič. – Vem, da so Gregorin in drugovi požrtvovalni do skrajnosti a mislim, da bi več dosegli, če bi energično in nevstrašeno hodili svoj pot ne vedno povsod gladili in mirili. Bogme, kaka je včasih »Edinost!« No sicer ne misli, da morda kak drug slovenski list višje čislam a drugi imajo saj nek svoj duh. »Narod« je surov, »Slovenka« fanatičen a »Edinost« piše tako brez vsega »safta«, da človek ne ve, ali je krop ali voda. In tista ponižnost Cotičeva! Vraga zato, če je deset let urednik in mu kupijo zlato uro, mu še ni treba vedno tikati na prsa, da ni tako pameten, tako vzvišen, tako usposobljen, kakor »gospodje voditelji«. – In tiste novice! »Pes necega celjskega nemškutarja je ugriznil…« Bogme, kakor, da bi slovenski psi ne grizli! In tista »dvatisočletna kultura« ji jo za vsako surovost kakega laškega barabe »Edinost« pogreva. Zaradi surovosti in izprijenosti posameznikov ni treba še napadati celega naroda. – Ustanavljajte ljudstvu brezplačne knjižnice, prirejajte shode predavanja, s tem bodete bolj branili narod pred potujčevanjem kakor cele tone vodenih in frazarstih člankov, a pri nas so samo čitalnice za gospodo in pridige za ljudstvo! V vsaki kmetski hiši imajo cele kope molitvenih knjig a družba sv. Mohorja leto za letom prinaša dve, tri nabožni knjigi molitvenikov imamo na vagone, kaj treba še vedno novih! Torej imaš socijalizma na katoliški podlagi dovolj? – Hvala Bogu! Na boš videla, kako se še ščasoma preleviš! Piši mi spet kaj kmalu. Jelovšek, Prelog in jaz gremo večkrat v gledališče: Stehgaleriebillet 20 kr! Oh, ali se včasih smejemo! – Vpisala sem se v »Slavijo«. Samo daleč je skoro ¾ ure od mojega stanovanja. Vselej grem z Jelovškom tja, sama še zdaj ne znam. – Prag se mi sedaj ne dopade preveč. Večno blato, megla in kislo vreme. Včeraj sem bila na Hradčanih. – Čakaj po letu me obišči. Vožnja še stane morda 10 for. Sem in tja, ker dobiš kot žurnalistka polovično karto. – Ali, da, to mi je neumevno, da čepiš zdaj toliko časa v redakciji. Ne bodi neumna, kdo Ti vrne oči, če jih spridiš, kdo Ti da zdravje! – Sedem ur v tistej luknji je preveč, saj nimaš železnih pljuč. In potem še urednikovanje »Slovenke«. Tista kritika našega bontona je fina! Bravo! Jaz sem se prav od srca smejala. – Veš, kaj bi bilo tudi lahko v »Slovenkinih« oglasih? Ponudbe služb. – Priloga za priproste žene je imenitna misel. V tako pičlem prostoru, kakor ga ima »Slovenka« na razpolago se ne more skrbeti za vse sloje tako, kakor bi bilo treba. – Toda z Bogom, duška! Najlepši, najprisrčnejši poljub! Tvoja Zofka

NB: Kako sta zdaj z Kl.? – Sploh mi piši več o sebi, o tvojem lastnem dejanju in nehanju, o Ivanki! – Odgovori mi takoj, da si rokopis prejela!