Draga Ivanka! – Kako smo postali gosposki, - ni duha ni sluha, - čisto po uredniški! – To me v istini jezi. Kaj vraga ne pišeš! Jaz ne zvem ni tega, ne onega, čeravno veš, da nestrpno pričakujem končnega odločila. – Ono moje radi »Slovenke«, »Edinost« še sedaj ni odjavila. Kaj so res taki strahopezlivci! Vraga, jaz tudi ne pišem samo zato, da se meče v koš! – Oni članek, ki sem Ti ga zadnjič poslala, sem že enkrat zahtevala nazaj, da ga predelam in popolnim – Vraga in ono, kar mi pišeš od Danice! – Kako jednoženstvo in jednomoštvo! – Če bi bila n. pr. Ti v tistem tvojem sentimentalnem navalu vzela Klemenčiča, ki bil recimo čez pol leta umrl, - kaj bi bila res potem obsojena, da nikdar več ne poskusiš sreče z možem in da se naletiš na še tako plemenitega, dobrega, vrednega tvoje ljubezni. – Pojdi mi no! – Pa čemu potem piše Danica oni svoj prvi članek, če ga sedaj preklicuje! – Če n. pr. Kaki stariši oženijo svojo sedemnajstletno hčer z prvim možkim, ki ima denar, kaj se potem ta hči ko se zavede, ko se ji prebudi duša in čustvo res ne sme oprostiti sramotilnih vezi? – Mora res, recimo dvajsetletna resignirati za vse svoje bodoče življenje?! – Kako neumno, nenaravno, nepravično?! – Pa o tem drugič.Pošiljam nek prevod Maharjev od Dermote in te prosim, da ga v prihodnji št. Gotovo objaviš! Priznala boš sama, da je to divna stvar! – Pošiljam Ti podlistek za »Edinost« in nadaljevanje »Študentk« - Porabi vse za 4. štev! Do konec aprila Ti pošljem vso ostalo, dogotovljeno povest. – In še nekaj! Pošiljam Ti črtico iz moje zbirke »Misterij žene«, katero mislim dati prihodnji mesec na lastne stroške v tisk. – Prosim te objavi jo. Želela bi tudi, da priobčiš v kratkej notici pod književnostjo mojo namero. Reci, da se bode prodajala po 50 kr. komad, tiskana bo na finem papirju, imela bo tudi mojo sliko in povsem moderno opremo. Kdor hoče numeriran, na holandskem papirju tiskan izvod naj se naroči prej. Ta izvod stane 80 kr. z pošto 85 kr. oni na prostejšem papirju nenumeriran z pošto 55 kr. Želela bi, da se naroči kmalu, da vem približno koliko tiskati, objavi mojo adreso! In zdaj še to! – Prosila sem te zadnjič za prijateljsko uslugo, katere, kolikor vem, mi storila nisi! – Jaz vem, da nisem zahtevala nemogočega! Ali administracija »Edinosti« ali administracija »Slovenke«, jedna bi lahko zmogla tistih borih 15 gl! Vsak delavec je vreden plačila. Dr. Gregorin računa za prepis od vsake strani dvajset vrst potem 10-12 sr, prebito. Človek potem tudi zasluži ono bore! Ti veš, da mi je neprijetna ona stvar! – Prepričana sem, da bi bila Ti prav lahko že vse uredila, samo, če bi bila hotela! Pa to je ravno, Vi ljubeznjivi slovenski rodoljubi, ki res niste materijalisti, ker se ogibate vsega, kar bi Vas stalo malce truda kakor živega ognja, se zadovoljujete samo z frazami! – Slovenski klerikalci, da so osramoteni! – Kedo je odjenjal? – Danica! – No, viš! Toda časa nimam več! Z Bogom! Lep pozdrav! Zofka
Faksimile tega pisma še ni na voljo.