Eto Ti nekaj Ti pošiljam za prvo silo. Prosim te, da vsekakor priobčiš. „Študentke“ pošljem v pondeljek proč, tako, da jih 5. dobiš. – Oprosti, jako mnogo imam posla. Marljivo pišem za „Agraner Tagblatt“ – vsaj veš, tam mi je glavni dohodek. Pa šivam za malo. I jaz se morda prej poročim nego sem mislila. Morda takoj, ko pridem v Prago, da lahko stanujeva z Vladom skupaj. – No, sicer veš, da je za me to formalnost, za katero ne dam ni piškanega oreha. Če se res poročiva, bodeva se zaradi materijelnih vzrokov in koristi. – Kako je s Teboj ? Pa Ti mi ne pišeš kako in kaj! Ali hočeš imeti svoje gospodarstvo, ali pa ostaneta, kjer sta. Ali Ti potem „Edinost“ pusti? – „Štud.“ Bi še danes napisala, ali dopoldne sem pisala, pa me sedaj nekam glava boli. Hiteti moram, ker me deček, ki ide na pošto že čaka. Pozdrav Klemenčiču.Tebi najlepši poljub od tvoje Zofke
Faksimile tega pisma še ni na voljo.